Parkiral sem pri Belih vodah, kake dva kilometra naprej pri odcepu za Predel pri Rabeljskem jezeru. Parkirišče je veliko in plačljivo. Ogromno ljudi se skuža izogniti plačilu parkirnine in parkira vzdolž ceste, ki pelje proti Selli Nivei, če je prosto seveda, če ne boste morali odšteti 8€ za cel dan.
Pot nas vodi preko ledeniške morene na drugo stran in potem po lepi markirani poti (654) naprej na Škrbino pod Škrapljo. Paziti morate samo, da ne zavijete v hrib na odcep proti Jezerskemu sedlu, no razen če ne greste na Jerebico.
Pot na Bohinco je primerna za skoraj vsakega pohodnika, še posebej če greste samo do Škraplje. Zavarovanega dela je praktično 10 višinskih metrov pa še to bolj v zadnjem delu poti, deloma je pot tudi markirana ali pa so na voljo možici.
SOTA vrh oz SOTA točka je tokrat postavljena malo dvoumno, saj je vrh dejansko sestavljen iz dveh vrhov in sprava celo ne veste kateri je regularen za aktivacijo. No po pregledu obeh vrhov ugotovim, da so koordinate sote postavljene ravno na sedlo med obema vrhovoma in malenkost južno, vendar je sedlo še vedno znotraj 25m tako, da po I ARM-ju ni važno od kje delate.
Sam se odločim za vzhodni, najvišji in tudi najbolj prostoren vrh.
Na začetku poti
Oznaka poti
Pod steno Bohince
Tudi tukaj ogromno ostankov iz 1. sv. vojne. Celoten "plato" Škraplje je precej preluknjan, naravno in pa umetno.
Po breznih še vedno sneg
Utrdba, ena od številčnih.
Okno, že pri vzpenjanju na Bohinco
Na vrhu