Lotim se je malo neobičajno, saj se mi je na Hribi.net opisana pot iz Glavaša zdela malo pusta, pa tudi prostora za pristajat ni ravno dosti, zato sem parkiral blizi izvira Krčiča na makadamski poti (zahodno od Dinare). Blizu je tudi nekakšen peskokop, dobro viden na satelitskih posnetkih.
Preko kolovozne poti pridem na "yogurt stazo" ali po naše jogurtovo pot, ki pa na začetku nisem vedel zakaj tako ime.
No kasneje sem videl, da je pot označena tudi z lončki od jogurta, ki so jih nataknili na drevo.
Pot me je navdušila v delu ko nas vodi skozi gozd akacije in kasneje skozi lep borov gozd. Res lepo in zanimivo.
Na kakih 1500m je zavetišče Zlatko Prgin, kjer sem se malo odpočil. Do vrha je mogoče samo še kake dobre pol ure hoda. Skupaj sem potreboval več kot tri ure za dobrih 1400 višinskih metrov.
Vrh ni izrazit ampak je vseeno lep s koto in pa z nekakšnim rdečim stolpičem, na severnem vrhu pa je križ.
Ves čas ko sem bil na vrhu sem srečal oz. spoznal samo dva domačina in dva tujca. Na poti pa niti žive duše, čeprav je bila super temperatura, skorajda brezveterje, skratka res lep dan.
Aktivacija uspešna, celo na 2m naredim eno postajo in sicer domačina, tudi sotaša, Domagoja- 9A3GVD iz Šibenika.
Od S5 se je potrudil Borut-S52AU.
Po aktivaciji se premaknem zahodno in poletim do avta in ker je bila ura še zgodnja se odpravim na kosilo, ogled narave in novo aktivacijo.
Ko pridem po kolovozu na označeno markirano pot 104 - "jogurtova staza"
Čudovit borov gozd
Divje orhideje so zelo lepo dišale. No vsaj mislim da so to orhideje
Ne lonček na sliki ni prerezan in nato spet oz. zalepljen, očitno so ga nataknil v preteklosti, sedaj pa je drevo zraslo
Zavetišče Zlatko Prgin
Na vrhu
Prevoz pripravljen
Izvir Krčiča in zadaj Dinara
Tole ne smete izpustiti, če boste doli okoli. Čudovit slap.