Parkiram tukaj.
Pri edini hiši čakam, da pride kdo ven in ni bilo nikogar, le polno psov, ki so me pošteno nalajali. Kakorkoli sklepal sem, da jih moj avto ne bo motil zato se odpravim v hrib.
Leva pot, katero sem tudi sam izbral za pristop in je že tudi na Sotlasu nas pelje preko lovišča, ki je ograjeno. Prehodi ograje so možni preko lestev. Zanimivo in učinkovito.
Cel čas poti hodimo po dobro označeni, markirani poti. Celotna leva pot je križev pot in je do sedaj najdaljši in najzahtevnejši (po višincih), kar sem jih kdaj videl. Ko pridemo iz gozda se nam odpre lep pogled na vrh.
Vrh je zelo prostoren s križem ki je bil nekoč osvetljen, vpisno knjigico, spominskim kamnom.
Tukaj (levo) se lepo vidi tudi Dinara, moj cilj za naslednji dan.
Vračam se po strmi, deloma tudi zavarovani poti mimo te lovske hiše. Ta pot mi ni bila ravno všeč, če že, jo je bolje
uporabiti za vzpon.
Kijevski Bat mi je ostal v lepem spominu, če bo kdaj prilika se vračam. Želel bi si še leteti iz njega, kar mi je sedaj onemogočila premočna burja.
Hvala S52AU za zvezo!