V Brezjah nas proti domu na Ključu usmerja že tabla ob cesti (1. slika). Nekaj malega težav predstavlja parkiranje, vendar je na koncu ulice od koder vodi zgolj še gozdna cesta (2. slika) prostora za nekaj avtov in tukaj ga pustim tudi sam.
Pot je skoraj ves čas v isti smeri, dobro markirana, samo navzgor in to več ali manj v senci. Če stopite malo hitreje, mora trideset minut več kot zadoščati za vzpon na vrh, razen seveda, če se ne ustavite pri domu na Ključu. Vrh je poraščen, brez razgleda, z vpisno knjigo v bližine kamna ki označuje vrh.
»Klofarija« je bila bolj žalost. Precej CQ-janja tako na 7 in na 10 MHz, a vseeno spravim več kot ducat zvez v log. Na dveh metrih je bilo še bolj porazno. Po klicanju v prazno se mi le oglasi Marjan, S56IHX in tako reši čast temu bandu.
Za Ključ lahko rečem, da je zgolj le en hribček, ki pa ga verjetno ne bom nikoli več obiskal.
