Zadnje lepe jesenske dni je potrebno dodobra izkoristiti in vsaj malo predihati bivša kadilska pljuča.
Od doma odideva ob čisto spodobni uri. Tisto motoviljenje na poti nama vzame nekaj časa. Pa vse sem imel vzorno označeno na zemljevidu! Sva se pa bolje seznanila z geografijo dela CP območja.
Pot do cilja čisto enostavna, samo nobenega odcepa ne smeš zgrešiti
. V Poljanah nas tabla lepo usmeri proti Javorju, v Muravah pa zavijemo desno. Ko je za nami Četena Ravan, nas čaka samo kratek vzpon na preval (desno je hrib Preval – na našem koncu bi bil verjetno kakšen vrh s pridevnikom, v Posočju pa Kuk. Levo se lahko zapeljemo do planinskega doma na malico). Pred nami se odpre drug svet:
Spustiva se do Zaprevala, ko pripeljeva do hiše v zelo kilavem stanju
zavijeva levo, zapeljeva pod žičnico in po solidni makadamski cesti po kakih 15 minutah vožnje pripeljemo pod Mladi vrh.
Po kratkem začetnem vzponu, vmes se nam za trenutek odpre proti Triglavu,
pridemo do jase. Tu pravzaprav prvič zvemo, da smo na pravi poti. Začetek poti je v precej slabem stanju, saj po njej vlačijo hlode.
Prav hitro se skozi zračen gozd začnemo dvigati proti vrhu.
Mi se imamo radi:
Je to rezultat kakšne davne akcije Omladina-armija?
Na vrhu nas pričaka klopca, žig in vpisna knjiga. Pa rahitična smrečica, ki je prav prikladna za pritrjevanje fiberglasa. In ogromno letal, ki svinjajo naš zrak.
Ko sva že zaključila z delom in pospravila, se nama je pridružil še Borut, S52AU, ki je bil na sosednjem Koprivniku. In kar naenkrat se nama ni več mudilo …
Ker sva se že seznanila z dostopi na Koprivnik in Malenski vrh, je bila odločitev za nedeljo čisto enostavna. Pa še KVP bo; kot nalašč za test sprejemnika. Lubnik bo pa še malo počakal...
73 es cu, Jurij, s57x