S5/BR-001 Veliki Snežnik

Moderator: s58r

Odgovori
Uporabniški avatar
s57xx
Prispevkov: 1066
Pridružen: 19 Maj 2008, 08:08
Kraj: Škofja Loka

S5/BR-001 Veliki Snežnik

Odgovor Napisal/-a s57xx »

Veliki Snežnik s svojii 1796 metri izrazito izstopa iznad precej nižjih okoliških hribov. Zaradi tega tudi ni čudno, da ga je moč videti z marsikaterega konca Slovenije. S Snežnikom sva imela neporavnane račune izpred parih let, ko me je pričakal v dokaj klavrni podobi - megla, led in orkanski veter. Tokrat je bilo čisto nekaj drugega - jasno sončno vreme, skoraj brez sapice in dokaj soliden razgled po bližnji in daljni okolici.

Od doma krenem okoli 0615 po lokalnem času. Kasneje se izkaže, da vsaj uro prepozno! Pred Ljubljano me pozdravijo prvi prometni zamaški, ki nakazujejo konec dopustniškega obdobja. Pot preko Postojne, Pivke, Knežaka do Ilirske Bistrice mine ob spremljanju prenosa jadralnega finala z OI. V Ilirski Bistrici skoraj zgrešim kažipot, ki me usmeri levo proti Sviščakom. Sledi cca 12km asfaltirane ceste, ki se nekaj kilometrov pred Sviščaki spremeni v dobro makadamsko. Odločim se, da se zapeljem na enega od nekoliko višje ležečih parkirišč. Tako, izhodišče bo na parkirišču/križišču pri koti 1409m. Karta. Začetek poti poteka kar po cesti, ki te pripelje do obračališča na koti 1564m. Izkaže se, da bi se dalo z osebnim avtom brez problema pripeljati še eno parkirišče naprej in si s tem prihraniti približno kilometer hoje. Obračališče je dostopno zgolj s terenskim vozilom.

Zrak v senci je svež. Vse do obračališča poteka cesta več ali manj po gozdu. Malo pod obračališčem me pokliče Boris S54Q in izmenjava par besed na temo koordinat in GPS-ov. Ko pridem do "vmesnega cilja" ugotovim, da je sonce že precej visoko, tik nad kočo. To bo pomenilo, da mi bo celotno pot sijalo direktno v oči. Drugič bo potrebno biti zgodnejši. Od jutranje rose je pot mokra in gladka. Posebno do sijaja zlizane skale drsijo, kot bi bil na drsališču. Približno na pol poti srečam prve povratnike, ki se že vračajo v dolino. Sonce je vse bolj moteče, ko bi vsaj kaj pihalo - pa nič. No, k sreči vse skupaj ne traja predolgo. Malo pred deseto uro sem pri koči, ki je v avgustu odprta tudi med tednom, ostale mesece pa zgolj preko vikendov.

Čaj, nekaj za zdravje, vpis v knjigo in gremo poiskat primerno lokacijo. Odločim se, da se nekoliko umaknem s samega vrha, saj za mano prihajajo trume pohodnikov. Najdem primerno mesto, kjer celo lahno pihlja, prav tako pa je ne voljo nekaj zemlje za kline, ki bodo držali fiberglas. Vključim postajo in za začetek odklofam Miloša S53X/p, se malo umaknem s frekvence in že se začne veselica :D . Tudi CQ-ja ni bilo potrebno, le QRL?, pa me je Roy, G4SSH že klical :). Zveze se kljub 2W hitro nizajo in na 40m zmanjka interesentov. Sledi skok na 30m ter nato prvi poizkus na 2m. Javi se Dušan S57LU, ki pravi, da se tudi pripravlja za vstop med aktivatorje. Žal me sredi zveze zmanjka, ker FM postaja crkne in se noče več prižgati :oops: . SRY Dušan, da sem se poslovil brez pozdrava. Naredim še nekaj minutni CQ izlet na 20m, pa nazaj na 2m, saj je vokič ponovno začel sodelovati. Javi se Dejan, S56WDN, s katerim pa komaj skompletirava zvezo (umaknem se še niže za greben), saj me preko morja neprestano motijo preveč zgovorni sosedi :evil:. Sledi še kratek izlet na 40m, kjer zaključim delo še z eno S2S zvezo - tako kot sem začel.

Pospravljanje, postanek v koči in povratek proti avtu mineta brez posebnosti. Na poti imam občutek, da sem v pečici - po drugi strani pa vročina poskrbi, da je ta suha in dosti lažje prehodna kot zjutraj. Ker je bil dom na Sviščakih zaprt se odločim, da se vračam po ovinku preko Mašuna, kjer preverim, če so v tamkajšnji oštariji ujeli kaj divjačine za v lonec. So jo :!: Prav prilegla se je ... :D .

Par slik.
Jure S57XX
Odgovori