Od doma krenem okoli 0615 po lokalnem času. Kasneje se izkaže, da vsaj uro prepozno! Pred Ljubljano me pozdravijo prvi prometni zamaški, ki nakazujejo konec dopustniškega obdobja. Pot preko Postojne, Pivke, Knežaka do Ilirske Bistrice mine ob spremljanju prenosa jadralnega finala z OI. V Ilirski Bistrici skoraj zgrešim kažipot, ki me usmeri levo proti Sviščakom. Sledi cca 12km asfaltirane ceste, ki se nekaj kilometrov pred Sviščaki spremeni v dobro makadamsko. Odločim se, da se zapeljem na enega od nekoliko višje ležečih parkirišč. Tako, izhodišče bo na parkirišču/križišču pri koti 1409m. Karta. Začetek poti poteka kar po cesti, ki te pripelje do obračališča na koti 1564m. Izkaže se, da bi se dalo z osebnim avtom brez problema pripeljati še eno parkirišče naprej in si s tem prihraniti približno kilometer hoje. Obračališče je dostopno zgolj s terenskim vozilom.
Zrak v senci je svež. Vse do obračališča poteka cesta več ali manj po gozdu. Malo pod obračališčem me pokliče Boris S54Q in izmenjava par besed na temo koordinat in GPS-ov. Ko pridem do "vmesnega cilja" ugotovim, da je sonce že precej visoko, tik nad kočo. To bo pomenilo, da mi bo celotno pot sijalo direktno v oči. Drugič bo potrebno biti zgodnejši. Od jutranje rose je pot mokra in gladka. Posebno do sijaja zlizane skale drsijo, kot bi bil na drsališču. Približno na pol poti srečam prve povratnike, ki se že vračajo v dolino. Sonce je vse bolj moteče, ko bi vsaj kaj pihalo - pa nič. No, k sreči vse skupaj ne traja predolgo. Malo pred deseto uro sem pri koči, ki je v avgustu odprta tudi med tednom, ostale mesece pa zgolj preko vikendov.
Čaj, nekaj za zdravje, vpis v knjigo in gremo poiskat primerno lokacijo. Odločim se, da se nekoliko umaknem s samega vrha, saj za mano prihajajo trume pohodnikov. Najdem primerno mesto, kjer celo lahno pihlja, prav tako pa je ne voljo nekaj zemlje za kline, ki bodo držali fiberglas. Vključim postajo in za začetek odklofam Miloša S53X/p, se malo umaknem s frekvence in že se začne veselica




Pospravljanje, postanek v koči in povratek proti avtu mineta brez posebnosti. Na poti imam občutek, da sem v pečici - po drugi strani pa vročina poskrbi, da je ta suha in dosti lažje prehodna kot zjutraj. Ker je bil dom na Sviščakih zaprt se odločim, da se vračam po ovinku preko Mašuna, kjer preverim, če so v tamkajšnji oštariji ujeli kaj divjačine za v lonec. So jo


Par slik.