V četrtek prejšnji teden so dohtarji odločili, da bom v petek postal dedek. Pravzaprav v Idriji nikoli nismo bili ne dedki, ne nonoti, ali stari ati, bili smo starati. In to ne star_ata, ampak sta_ rata. Mala Lina je mnogo prezgodaj prišla na svet, na veselje vseh je drobno bitje zdravo, že od rojstva samo diha, pridno je, in kadar ne spi, veselo telovadi. Danes, ko to pišem, ima šest dni in bo zapustila intenzivni oddelek. Se mi zdi, da bova skupaj dosegla 1000 SOTA točk! Seveda je tudi mamica zdrava in srečna, da se je vse lepo izteklo.
Kot se za »starate« spodobi, sva z bratom Ivanom v nedeljo šla na Kuk.
Pozna se obilno deževja, Soča na Mostu nima običajne barve.
Takoj za Tolminskim krožiščem zavijeva levo proti prelazu Solarji oziroma Kolovratu. V vasi Volarji nas rdeča napisa na doma izdelanih tablah usmerita proti našemu cilju. Pot je zanimiva, na nekaj mestih se odpre lep razgled na dolino pod nami in okoliške hribe.
Levi hribček je JA-054
Desni hribček je Bučenica, levo zadaj pa Kobilja glava
Žal je tik pod vrhom zapora ceste in ne moreva nadaljevati poti preko Kolovrata. Spustiva se na italijansko stran in pot nadaljujeva po južni strani Kolovrata, kjer je tudi Pot miru, bogate oznake nas vodijo po muzeju v naravi. Preko nekdanjega mejnega prehoda prideva na cesto, ki pelje iz Idrskega skozi Livek in čez Kolovrat na Kambreško in še naprej proti Brdam. Le par deset metrov je do parkirišča z mizo in klopema, ki je izhodišče za Kuk. Kogar zanima zgodovina, bo moral počakati, da bo pot čez Grad prevozna, ali pa se odpraviti na raziskovanje peš.
Pot na Kuk so obnovili, na najbolj strmih delih je dobila betonsko prevleko. K sreči so postavili na začetek poti rampo, hrib pa so ravno toliko »predelali«, da razni turbo hribolazci ne silijo na vrh.
Krnsko pogorje in hribi od Tolminskega kuka proti Rodici in Črni prsti so še globoko v zimi, nižji Krasji vrh že kaže, da je pred vrati pomlad, Matajur in sosed Stol bosta v nekaj dneh kopna.
Stol, levo Muzci, zadaj so hribi nad Rezijo
Matajur, zadaj dvatisočaki nad Padsko nižino v smeri Pordenon
Kobarid, tu ima Soča še "svojo" barvo
Veter pometa samo v dolini, na vrhu je mirno, niti toliko ne zapiha, da bi se videlo, da »delam pod klubsko zastavo«. Prijetnih 8 stopinj je v senci, na soncu pa prav peče (termometer z zunanjo sondo za 4€ je šel na prvo aktivacijo!). Nagnjena vrba je idealna za postavitev PPS, prostora je zadosti za vse projekte.
Žal Jureta, ki je bil na Tošču, zamudiva. Na 40m naredim le par zvez, nekaj več SOTA življenja je na 30m. Pokukam še na 20m, tudi tu nima nobenega smisla poklicati CQ; poberem par DX postaj in zaključim z delom. Prepustiva se »martinčkanju«, toplota dobro dene. Paseva se po okoliških hribih in delava načrte za prihodnje mesece. Morda se bo vse izšlo. Sonce je še visoko, zato predlagam skok na Bučenico, TK-034. Da vidiva, če so vrh kaj očedili. Spotoma nadaljujeva debato, ki sva jo začela zadnjič na Matajurju, ko sva si ogledovala prostrana gozdnata pobočja Mije, na katero se je do sedaj povzpel le Miloš (vsa čast za podvig). Govoriva o naših tavanjih po samotnih gozdovih in odročnih gorskih stezah, o dilemah tipa: Kaj je meni tega treba bilo, o dvomih, ki se pojavljajo glede marsikatere aktivacije, o nesmiselnosti goljufanja, o dokazovanju, da si bil na vrhu, o zavestnem kršenju pravil in dogovorov. Govoriva o krizi vrednot, ki je prisotna v mnogo bolj resnih zadevah, kot je SOTA. In mogoče se prav to odraža tudi v »naših sferah«, kjer imajo nekateri polna usta hamspirita; zdi se mi, da je - svetopisemsko rečeno – pri marsikomu beseda že meso postala, hudič je, ker je vegetarijanec, in temu primerno gre potem vse skupaj naprej. Že veste kam.
Pa sva kar hitro zaključila to duhomorno debato. Raje sva se posvetila prebujajoči naravi. Okoli Livka je vse polno pomladanskega žafrana, še par toplih dni, pa bodo travniki žareli v vijoličastih barvah. Veliki zvonček je v polnem razcvetu, trobentic ni prav veliko, tudi črnega teloha tukaj ni, njegov zeleni sorodnik pa se že poslavlja. Ne razumem ljudi, ki na veliko trgajo to cvetje; po avtih sodeč jim to ni vir preživetja. Morda pa sva midva čudna, ker si pozorno ogledujeva cvetje in na veliko slikava?
73 es cu Jurij, s57x
S5/TK-012 Kuk
Moderator: s58r