Tisto zgodnje jutranjo slabo voljo prežene duh po sveže pokošeni travi. Vse, od Cola do Predmeje, je lepo obdelano. Še tistih par klancev – peljem se po poti, ki jo je nedavno opisal Jure, in že pristanem na parkirišču pod kočo. Tokrat je začuda prazno. Od koče se sliši divje bevskanje, sila visoki toni so, torej je na delu živalca na bolj male baterije; tudi duh po izpušnih plinih je močan, agregat neusmiljeno ropoče! Hladno pivo vsakemu tekne, ni kaj, ekologija gor ali dol. Pomaham dekletoma, ki na klopci pred kočo pripravljata zelenjavo - za kosilo bo verjetno mineštra, in jo mahnem navkreber. Eh, kje je hlad, ki se mi je prikazoval prejšnji večer!? Preden pridem do znamenja, male lesene kapelice, kjer se na levo odcepi položnejša pot, mi že zaliva očala.
Nič hudega, pot je dobro označena, kakšna markacija več sicer vseeno ne bi škodila, dobra duša je nadelala poprej popolnoma zlizane stopnje.
Srečam par zgodnjih planincev, jamrajo, da danes pa ni posebnega razgleda. Kot da bi me hoteli odvrniti od poti. Verjetno sem s tistim velikim nahrbtnikom bolj klavrno izgledal, hi
Na vrhu ni niti najmanjše sapice! Raztovorim par metrov od vrha. Opazim, da je majica polna nečesa drobnega; sem že oplazil s polagalko kakšno rastlino in sem »za lon« dobil seme. Potem pa me tisto seme začne žgečkati po roki, dam druga očala, tega semena je v zraku vse črno! Hitro slečem tisto mokroto in jo dam sončit na bližnjo skalo; glas o mojem okusnem »švicu« se je hitro razširil naokoli - še nikoli nisem videl toliko milimeter dolgega in temu primerno tankega življa na kupu! K sreči ga je zanimala samo bela barva!
PPS je hitro postavljena. Tokrat postavim tudi 5/8 vertikalko za 2m. Postajo skušam s folijo zavarovati pred pripeko pa je uspeh bolj boren. Nekaj konkretnejšega si bo treba izmisliti, sicer bo škatlovju enkrat dosti mučenja.
Kar precej S5 hamov je po hribih, po dolgem času se slišiva s Sabino, ki je na Kumu. Tudi sosednji Veliki Modrasovec je danes živ. Z Arminom in Kostjo imamo zvezo, ko sta še na poti. Na KV ni posebne gneče, pogrešam tudi precej običajnih lovcev.
Vsake toliko pride na vrh kakšen obiskovalec. Brez izjeme pokažejo zanimanje za SOTA delo in prav prijetne debate se razvijejo glede našega početja. Ni čudno, da je v logu bolj malo zvez, hi
Meni se sicer ni nikamor mudilo, pamet pa me je opozarjala, da je bilo zadosti praženja.
Še dokaz, da sem bil na vrhu:
73 es cu, Jurij