Avto pustim malo niže, kjer je ob cesti dovolj prostora za parkiranje. Od ceste do vrha je pašnik, levo in desno ga omejuje smrekov gozd – ni kaj zgrešiti. Pot malce spominja na dostop od parkirišča pod Pečano do koče na Ratitovcu, le da tu ves čas dejansko hodimo po pašniku – temu primerno je tudi vse »minirano«. K sreči močno piha, zato z letečo nadlego ni nobenih težav.
Vrh je videti, kot bi nekdo na kup zmetal večje in manjše skale. Premore standardni »konfin«; podstavek z »mizico« in škatla s knjigo in žigom sta še vedno tam. Kljub temu, da je okrog vrha precej krav, bikov in celo družina konjičev, je vrh čist. Včasih se prebivalci pašnika postavijo pod vrh in zvedavo opazujejo, kaj tam en čudak počne.
PPS postavim tik pod vrhom, saj potrebujem malce zavetja. Prostora je več kot dovolj – tudi za žični beam za 160m, če bi ga hoteli postavit. Gužva na bandu ni prevelika – je pač petek. Pogoji tudi niso najboljši – to ugotavljam že nekaj zadnjih aktivacij, saj proti Angležem ne gre tako, kot bi si želel. Na 30 in 20 pa nočejo poslušat. Tudi prav. Kdor je hotel, me je lahko naredil.
Klicanje v prazno je brez veze, zato po slabih dveh urah pospravim in se vrnem proti avtu (zeleno). In glej ga šmenta. Spravim se v avto in se ulije. Pri povratku naredim ovinek in se vračam na Podvolovjek, Luče, Gornji Grad in nazaj skozi Kamnik v Loko.
Nekaj več slik je v galeriji.