Zaradi spremenljivega vremena sem (če bi bilo potrebno bežanje pred dežjem) za aktivacijo izbral Goro (Sveti Ahac) RG-038.
Prej kot v pol ure sva z drago iz Ljubljane pred turjaškim klancem, ker pustiva avto na parkirišču ob odcepu ceste za vas Mali Ločnik skozi katero pelje pot do vrha tega 748 m visokega hriba s cerkvijo, ki ima stolp posebej.
Kajžica v vasi, z vrha vasi se vidi Turjaški grad
Do vrha sva potrebovala pol ure, iz izhodišča (cesta Ljubljana – Kočevje) do vrha je 200 m višinske razlike. Takoj nad vasjo vstopimo v gozd, tako smo vse do vrha v senci. Na vrhu sta skrinjica z vpsno knjigo planincev in žig pritrjena na steni cerkve. Cerkev stoji na najvišji točki, tako da vrha (označbe vrha) ni potrebno iskati. Dve stari, že polomljeni in na novo obrasli lipi dajeta senco, tudi klopc za sedenje je na razpolago, prav tako prostora za antene. Ker je cerkev s stolpom kar velika stavba na tako majhnem vrhu in ker se prav daleč od nje ne da odmakniti, nam, če se usidramo le na enem mestu, objekta zastirata kar lep kos obzorja. Sicer je zaradi poraščenosti vrha nekaj razgleda le med SV in J.
V ljubljanskem koncu je bila že nevihta, ko sem v soncu ob 15.53 po lokalnem času pričel z delom na 144 MHz. Ves čas aktivacije se je nevihta počasi približevala. Vmes je bilo nekaj bližnjega grmenja, ki me je pripravilo, da sem fiberglas z razpeto anteno za 7 MHz zložil in (kot se je izkazalo) po nepotrebnem opremo poskril na varno pred dežjem. Nevihta je Sv. Ahac obšla, tako da se je nebo resno stemnilo šele proti koncu aktivacije in so prve kaplje padle šele okoli 19. ure, ko sva že prispela do avtomobila. Zaradi nevihtnega ozračja je bil QRN neznosen. Že dolgo nisem poslušal takšnega prasketanja. Vseeno je bilo prav lepo petkovo popoldne.
Skupaj sem s pozivnim znakom S52SOTA/p naredil 11 QSO. 8 na 2m, eno na 40 m in dve na 30 m.
73, Sergej S51ZJ