Petkovo jutro, je napovedovalo lep sončen dan. Nekaj po 7.uri sva se z Boštjanom dobila v bližini Vojnika ( pri odcepu za Dobrno ) in po jutranji kavici pretovorila vso potrebno robo v en avto. Sledila je vožnja do znanega rekreacijskega centra na Rogli. Tu sva v bližini nogometnega igrišča parkirala avto in začela najin »pohod« na Mulejev vrh, za katerega sva bila prepričana, da ga bova našla brez problemov in se zato tudi nisva »obremenjevala« z potrebnimi informacijami ( razen hitrega pogleda na http://www.geopedia.si in računajoč na to, da gre za najvišji vrh blizu znanega športnega centra ).
Natovorjena z vso potrebno opremo sva krenila levo ob igrišču proti velikemu pašniku, obdanemu z električnim pastirjem. Edina oznaka je naznanjala, da gre za pot proti Lovrenškemu jezeru. Od tu seveda ni videti Mulejevega vrha, saj je Pohorje velika planota z gosto poraščenimi drevesi. Prvi vtis na popotnika naredijo muhe ki postanejo stalni spremljevalec in pa občutek, da hodiš po močvirju, ne pa po »hribovju«. Pot je v glavnem položna in kar se tega tiče, prav prijetna za pohodnike. Prava katastrofa, pa so oznake poti ( vsaj kar se Mulejevega vrha tiče ). Zaradi slabih oznak sva večkrat krenila s poti, da sva prišla iz gozda na kakšno jaso, kjer je bil boljši razgled od koder bi lažje našla najin cilj. Tako sva na eni od jas našla pano na katerem je bila slika iz 2. svetovne vojne ki prikazuje dogodke tistega časa. Gre za jaso na Ostruščici, na katero so zavezniki z padali odmetavali pomoč za partizane. Zanimiv kraj, vendar če se boste znašli na njem ( tako kot sva se midva ), potem naj vam bo jasno, da ste skrenili s poti in se je potrebno vrniti slabih 100 m nazaj na pot, t.i. P.P.2 ( za Lovrenško jezero ). Krave, ki sva jih srečevala na pašnikih nama pri iskanju niso bile v pomoč, tako kot turisti, ki prav tako niso imeli pojma o Mulejevem vrhu. Sledilo je »odkrivanje« iskanega cilja in to nama je vzelo kar nekaj razpoložljivega časa za samo aktivacijo. Tega raje ne bi opisoval…. Zato samo na kratko :
- Od parkirišča, krenete levo, mimo igrišča na pot z oznako P.P. 2 proti Lovrenškemu jezeru.
- Po tej poti nadaljujete vse do odcepa za P.P. 4 , prav tako levo.
- Pot se nadaljuje skozi gozd vse dokler ne pridete do večje jase, na vaši levi strani.
- Nadaljujete pot po P.P.4, dokler na desni strani ne zagledate manjši vrh, porasel z drevesi.
- Krenete desno z označene poti , po manjši potki proti vrhu.
- Na »vrhu« je manjša jasa in to naj bi bil vrh ( nikjer nobene oznake – vsaj midva jo nisva odkrila ).
- Skupaj slabe 3 km ( v eno smer – seveda brez »odkrivanja« ) pohoda-sprehoda.
Prikaz poti do Mulejevega vrha
Levo od samega vrha, v gozdu, sva odkrila lepo urejeno lokacijo radioamaterjev, katere prvi stolp z antenami in parabolo boste videli, ko boste krenili z označene poti proti vrhu.
Jasa na Mulejevem vrhu, v ozadju stolpi na urejeni lokaciji ....
Z Boštjanom sva se premaknila na jaso in nekaj metrov drug od drugega začela postavljati vsak svojo anteno.
Med tem ko je Boštjan svojo vertikalko postavil v trenutku, sem sam še nekaj časa telovadil z svojim dipolom.
Zaključek : takoj ko dobim nov stolp, začnem tudi sam uporabljati vertikalko.
S52SOTA/p ( Boštjan, S52FT )
S58SOTA/p ( Rado, S58R )
Oba sva delala izključno na 7Mhz. Boštjan je uporabil posebni pozivni znak S52SOTA, jaz pa S58SOTA.
Med samim delom je bil močan QSB in visok nivo šuma ( prihajajoče vremenske spremembe – saj je naslednji dan bila temperaturna razlika, kar za 20 stopinj ). Kasneje sem ugotovil, da je nekdo oddal spot z referenčno oznako št.2 in mnogi so takšno vpisovali v SOTA bazo. To žal potrjuje ugotovitev, da mnogi premalo poslušajo in se zanašajo samo na klaster.
Tega dne je od »naših« aktivatorjev delal še Jure, S57XX in Jurij, S57X. Prvega sva žal zamudila, drugega pa nisva dočakala, ker sva okoli 16. ure začela pospravljati za vrnitev. Spotoma sva se na poti iz Rogle, ustavila pri znanem gostišču Smogovec, na gobovi juhici in ajdovih žgancih z ocvirki. Ja tudi to je del SOTA aktivacije.
73 de S58R - Rado
. Rado, naju z Milanom nista zamudila, saj nama ni uspelo priti na vrh 