Čeprav je glede na petkovo vremensko napoved in obupno deževno sobotno dopoldne kazalo, da z nedeljsko aktivacijo ne bo nič, se je spet izkazalo, da za vsakim dežjem posije sonce, včasih še prej, kot ga napovedo. Jasno nedeljsko jutro je prineslo odločitev za izlet na Lonico BR-008, 1124 visok vrh tik ob bolj znanem sosednje ležečem 1106 m visokem vrhu Sveta Trojica na notranjskem javorniškem hribovju . Iztok, S53IZ, ki se je iz tistih koncev odpravljal na Gradišče BR-032 je povedal, da je vreme tam jasno, zato sva z drago z veseljem oddrvela proti Postojni lepi sončni aktivaciji naproti. Da ni vse v soncu in dežju, sem spoznal šele kasneje.
Dostop do Svete Trojice (za Lonico nisem našel nobenega kažipota) je, ali izpred Postojne (na Ravbarkomandi pri vojašnici nam smerokaz kaže levo za Javornik in Sveto Trojico) od koder ceste in planinske poti vodijo do Lonice po severnem pobočju, ali iz pivške doline, kjer dostopamo iz južne strani. Zapeljala sva se do Pivke, tam levo za Trnje, skozi vas in nato sledimo oznakam za Sveto Trojico.
Na cesti iz Pivke v Trnje
Zaradi čvekanja in opazovanja narave sem zgrešil odcep, kjer naj bi se podala peš proti vrhu po južni strani. Vklopim Garmina, iz priljubljenih (za datoteko hvala Juretu S57XX) izberem BR-008 in naprava kaže naj nadaljujem po cesti naravnost. Poleg smerokazov za Sveto Trojico se pojavijo tudi smerokazi za Postojno in tako ugotovim, da gre za krožno pot - tisto, ki pripripelje iz Ravbarkomande. Na severni strani Lonice je odcep s oznako za Sveto Trojico. Nekoliko se še peljeva po tej cesti, nato parkirava in nadaljujeva peš, kjer se priključiva na markiranao planinsko pot in po njej nadaljujeva proti vrhu. Vseskozi po gozdu. Po cca 30 minutah pridemo na »sedlo« med obema vrhoma, kjer se planinska pot priključi makadamski poti iz južnega pobočja (po tej sem imel namen priti na vrh). Desno zavijemo proti vrhu Svete Trojice, ki je takoj za prvim ovinkom (100m) levo skozi gozd pa nas ozka stezica po 5 minutah pripelje do vrha Lonice. Na vrhu konkretna kamnita označba, sonce, razgled po javorniških gozdovih in vrhovih v smeri JV, in piha, piha v sunkih, da te odnese – skoraj dobesedno.
Pot proti Sv. Trojici in vrh Lonice
Pogled na Sv. Trojico - nekoliko pod vrhom Lonice, iz samega vrha pogled zakriva gozd
Ker ni nobenega pametnega zavetrnega mesta, utrdim palico ob oznaki vrha, sam pa se namestim na tla malo pod vrhom.
V zasedi
Prostora na vrtu je tudi za vse inv V dovolj. Sponka na HB9MTN kar krepko prime na fiberglas, pa mi je anteno sunek burje snel še preden sem prvič prijel za mikrofon. Tako, da je bila potrebna dodatna utrditev z izolir trakom. Prvo zvezo sva naredila z Iztokom ob 10:16 na 144 MHz, nato naredim še 10 zvez na tej frekvenci. Vse pripravim za KV delo. Pričnem dvigovati palico z žično vertikalko in še preden jo popolnoma raztegnem mi jo zloži. Čeprav mi draga pomaga tako, da drži žico in palico napeto, ne gre. Zaradi nenehnih krepkih sunkov, palica opleta kot bič in sevalca ne morem zafiksirati. Malo popustim in palica je spet skupaj. Brskam po opremi. Ja, seveda, postal sem komot. Sedaj, ko tri band vertikalka preverjeno špila odlično, sta dipola za 20 in 30 m ostala doma, in seveda tudi vse dovolj dolge vrvice, da bi palico fiksiral na predzadnjem element, kjer je še pritrjen karabin za obešanje dipola. Čeprav nerad, po eni uri popustim burji - prva aktivacija brez KV. Kar malo žalostno. Za tolažbo zložim še »ta malo« HB9MTN in kličem CQ SOTA na 433, a oglasi se mi le Iztok. Ker kljub vztrajnosti ni odzivov, pospraviva in v zavetju gozda sestopiva do avta. Pot nadaljujeva po smerokazih proti Postojni, kjer, tako kot kaže karta, prideva na »staro cesto« Postojna-Ljubljana na Ravbarkomandi pri vojašnicah.
Rezultat: 12 qso od tega 1 na 433 in 11 na 144. Še vedno boljše kot nič, če bi vzdržale petkove napovedi vremenarjev.
73, Sergej S51ZJ