Odločil sem se za svojo varianto, čeprav sem vedel, da je pristop kot ga opisuje Marko lažji, a Markotov pristop ni omogočal ravno krožne ture.
Parkiram tukaj
Parkiranje je sicer prepovedano a je prostora dovolj, prometnega znaka pa tudi nisem videl, zato se nisem preveč obremenjeval.
GPS sled poti
Začetek je res nor, najprej morate najti vstop na pot.
Tukaj direktno gor med borovce.
Pot če temu lahko rečem je sicer vrisana na karti a v naravi je vidna samo v delih in še to slabo.
Kljub GPS-u sem jo večkrat zgrešil. Sicer je pa ta vzpon zelo strm.
Iz poti se lepo vidi severni portal Karavanškega predora
Na 1000m se priključimo na pot, ki pride iz desne in ta je nekoliko boljša, še več, označena je z oražnimi pikami in puščicami.
Te nas spremljajo vse na vrh kjer je postavljen nov križ. Kot sem uspel razvozlati nemščino so ga postavili gasilci.
Lesen križ
Zraven križa je tudi vpisna knjiga, v katero sem se z veseljem vpisal. Naprej gre pot malo gor dol po grebenu in ne morete zgrešiti.
Malo pod vrhom je mogoče bolj zahtevno ampak imate nekaj metrov jeklenice in gre zlahka.
Na vrhu.
Vrh ima koto in ni ravno pretirano prostoren in tudi razgleda ni pretirano.
Naredim solidno število zvez. V avto je ostala 2m antena, zato tokrat na UKV bolj skopo.
Razgled na Kepo
Po aktivaciji nadaljujem po grebenu proti zahodu in nato se spustim do Gračeniškega sedla.
Smerokazi na sedlu. Tukaj pa je pot ponovno markirana.
Od sedla naprej pa po poti 679A, ki pa je precej podrta. Na splošno je vso to območje precej razjedeno od erozije.
To se vidi ves čas v dolini kjer je povsod polno peska.
Smerokazi v dolini
Potok v dolini
Sicer nekoliko naporna pa vendar lepa krožna turca. Ne priporočam pa jo ravno vsakomur.
Celo turo nisem srečal nikogar, skoraj pohodil gada, napičil se na vejo,....