Seveda sem moral aktivirati tudi najvišji 178m visok hribček Buhaj. Gor sem šel kar dvakrat. Z druge strani zaliva me je Garmin lepo vodil po makadamskih cestah pod vrh. Predno je cesta zavila navzdol, sem na kolovozu nad cesto parkiral.
Po tem kolovozu sem odšel proti vrhu. Višje je postal kolovoz čedalje bolj zaraščen.
Na obeh straneh kolovoza je kar visok kamnit zid, da sem ga lahko prečil le na mestu, kjer je bil ta porušen. Nato sem odšel v smeri vrha nekako pravokotno na kamniti zid.
Potem pa se je začelo trpljenje. Nikjer nobene steze, med grmovjem in žbunom sem iskal prehode, se popraskal in trgal hlače.
Končno mi je Oregon pokazal bližino vrha in zagledal sem opuščen in zaraščen vodnjak oz. rezervoar za vodo.
Na vrhu pa odprt bunker ali strojnično gnezdo, zraven pa ostanki kamnite hiše, na katero sem pritrdil en konec žične antene.
Drugi konec antene sem privezal na polagalko, ki sem jo pritrdil na drevo, kjer sem bil lepo v senci.
V prvem in drugem dnevu sem naredil po 9 zvez na 40m SSB in le eno na 20m, tudi z Mirkom S52CU.
Dol sem šel bolj poševno glede na kamniti zid in našel še en bolj slabo viden prehod čez zid, pa še bližje je bilo.
Pod cesto je lesena skakalnica, najbrž za cross motorje in pogled na luko
73, Bojan