
Pot na vrh nama je vzela okoli uro in pol zmerne hoje po zaledeneli stezi. Ker pa nama je bilo škoda mini derezic sva jih kot dobra gospodarja imela v nahrbtniku.

Še mimo prometnega znaka, kjer lepo piše da je do vrha 5 minut, čez nekaj stopnic in že gledava v dolino izpred koče na Snežniku. Razgledi so bili skoraj idealni. Motile so edino mini meglice, tam daleč...

Na vhu pa... Najprej kot navadno. Postaviva inv. V za 40 metrov, priklopiva in ... Tišina. Hm. Pa kaj ni nek ctest danes? Vrtim VFO.. Nič. Pa kaj bo kriv tisti rdeč gumbek na VFOju ki ga nimam? Piham v mikrofon. SVR v mejah? Kličem, se spotiram, kličem... Nič. OK! Podreva. Iščeva napake. Tudi najdeva jo. Koaks v kratkem stiku. Pa nič. Pa saj imam en big gun za 2m

In rezultat? Dovolj zvez za veljavno aktivacijo. Veliko hrvatov, nekaj operaterjev iz Bosne...

Na vrhu je pa dovolj prostora za vse mogoče antene. Tudi 3, 4 elementno jagico za 80 metrov bi lahko dvignili. Moj dipolček pa se je kar izgubil v vsem tistem prostoru, ki je na voljo.
Bo pa potrebno sedaj naredit remont doma. Da bo naslednji teden delalo...
Še nekaj slik je na Pikasi
Hvala Petru za družbo...
Se slišimo naslednjič..
Boris S54Q