Avto sem pustil ob križišču cest na Vrheh, kjer je kar nekaj prostora za parkiranje, še več ga je tudi ob bližnjem planinskem domu – gostinskemu objektu - ki pa je bil zaprt.
Križišče poti na Vrheh s spomenikom in pogled na Javor izpred planinskega doma
Iz tega križišča sem jo torej mahnil po cesti proti Partizanskemu vrhu, nekje na pol poti pa me je privabil kolovoz, ki se je odcepil levo v smeri vrha. Ker je vrh tako izrazit, da ga ni mogoče zgrešiti, sem se odpravil kar po kolovozu, v upanju, da gre proti vrhu. Pa se je že po nekaj 100 metrih končal na jasi, le nekaj višje nad cesto po kateri sem prej korakal. Ni mi dišalo, da bi z vrnitvijo na cesto izgubil pridobljeno višino, zato sem se obrnil naravnost proti vrhu po brezpotju skozi gozd. Po Murphyju sem seveda zadel najbolj strme dele pobočja, ki so terjali obilo postankov za lovljenje sape in tudi nekaj plazenja po kolenih. Do vrha sem porabil debelo uro in bi bil verjetno hitrejši, če bi šel lepo počasi naokoli, po poti ki jo je opisal Bojan in po kateri sem tudi sam sestopil.
Rdeča navzgor (približno, ker nisem imel vklopljenega sledenja), rumena sestop
Ko sem prispel na vrh je pričelo rositi, tako da sem si najprej postavil streho nad glavo. Vrh je označen s zloženim kupom kamenja.
Razen nekaj kratkih poskusov rosenja med aktivacijo dežja ni bilo. Vrh je zaraščen, tako da razgledov ni, so pa krošnje dreves dovolj visoko in redke, da sem mednje brez težav raztegnil polagalko. Tudi za inv. V dipole bi se našel prostor. Na vrhu sem ostal cca dve uri in naredil 43 zvez: 15 na 7/cw, 5 na 10/cw, 19 na 145/fm in 4 na 433/fm.
Hvala vsem za zveze in spote.
73, Sergej S51ZJ