Par metrov naprej so bili na poti celi kupi porabljenih petard. Še od silvestrovanja? Jej, jej jej, kaj se vse to počne sredi gozda v naravi. Kam bo potrebno iti nasledni mesec pospravljati, pa vedno le za drugimi?!¸
Potem pa spet po kolovozu v smeri proti vzhodu, ki je postajal čedalje bolj zasnežen. Zadnjih 100 višinskih metrov se mi je pa prav nemarno vdiralo v sneg.
Med potjo je grmelo, pa o tem najprej nisem bil povsem prepričam. Mogoče pa v kakem kamnolomu minirajo? Potem sem pa le zagledal črnino nad Ratitovcem, od kjer je grmelo. Malo pod vrhom je grmenje prišlo nad mano in vsulo se je babje pšeno. V metežu sem prilezel na vrh. Kjer je bilo pod bukvami brez snega, se je takoj pobelilo.
V takem vremenu sem delal le s kratko teleskopsko anteno, pod dežnikom na tleh pa sem vpisal 11 zvez na 2m. Po 10 minutah sem naredil zveze z vsemi, ki so me slišali in odbrzel navzdol še vedno v metežu mešanice snega in babjega pšena. A čez 10 minut je nehalo padati! Pri avtu je pa že posijalo sonce. Če bi bil na vrhu bolj vztrajen, bi naredil veliko več zvez. Eni so pa zaradi grmenja takrat tudi izključili antene.
Toliko o 10 minut dolgi (bolje kratki) aktivaciji brez preoblačenja, Jure bi sigurno napisal več.
73 de Bojan