Pri Kanonirju sva zavila levo, po kakem km asfalta pa desno v hrib do dobrih 700 nm, kjer je zapornica. Naprej je dovoljeno samo za upravljamje z gozdovi.
Teh pooblastil nisva imela, pa še ključa, žage za kovino, ali klešč za ščipanje armaturnega jekla ne. Hi!
Po cesti sva korakala kar dobre pol ure, nato pa čez Močnikovo sedlo naprej proti zahodu. Zadnji slabih 200 višinskih metrov je kar strmih, še kakšna jeklenica se najde, pa podrto drevo
Na vrhu sva se najprej pofočkala v vpisno knjigo, da zaradi SOTA zasvojenosti tega spet ne pozabiva. Po malici sva postavila anteno za 2m, najprej pa palico
Na 2m sva naredila 18 zvez, na 70cm pa 2. Očitno sva bila prezgodnja za zveze S2S. Potem pa pospravljanje in navzdol
Ko sva prišla z grebena čez potok, sva bolj gledala v vodo, kot pa kje je prava smer za Močnikovo sedlo. Zavila sva navzgor po strmi, komaj vidni potki potki v travi, misleč, da greva na Bukovec. Po naporni hoji sva prišla na 1614m visok vrh, kjer pa je na skrinjici pisalo: RUŠ
Potem pa spet dol do zares Močnikovega sedla in takoj proti vzhodu navzgor proti Bukovcu. Pot je strma, na začetku po travi. Zadnji del poti po grebenu pa večkrat misliš, da bo vrh, pa ga še kar ni. Naredila sva 17 zvez, od tega 3 na 70cm. Franci naju tu ni slišal. Tu sva delala kar s teleskopsko anteno
Na sredini poti je veliko podrtih starih dreves, vseh pa se ne da obiti
Če se pa veja zlomi
Tako, danes trije vrhovi, 1 out off SOTA.
Se slišimo čez dva tedna, vmes pa ZA, Z3
S56LXN Bojan
. Z lahkoto se da vse obiti, le malce bolj naprej je potrebno gledati, da te ne potegne med njih 
...