Priprav in zbiranja poguma je bilo kar za dober teden in vremenske napovedi s sobotnim neurjem so narekovale odpoved prve moje "ponovne" predstavitve na radijskih valovih. Ponovne? Ja, dolga leta sem že amater, vendar je v bitki s časom in službenimi obveznostmi hobi obstal na obešalniku. Skorajda bi lahko rekel, da mi je "potekla licenca" in moram ponovno pred izpitno komisijo. No, ni ravno tako, saj že po kratkem seznanjanju z novo Yaesu FT 817 (prelepo darilo za okroglo obletnico) začnejo srbeti prsti (CW še ne gre kot bi bilo prav, ma.. bo pa kmalu bolje). Po novih pravilih sem zaprosil tudi za nov - krajši pozivni znak in si obljubil, da ga bom tudi bolj "redno" uporabljal v etru. Tako, ponovno aktiviran - S53iz.
Sobota je bila precej razburkana in zato je bilo nedeljsko jutro pravo presenečenje - sonček , malo oblakov in burja. Iz zavetja v dolini je izgledalo vse v najlepšem redu - na našem koncu smo burje itak vajeni in če vsaj malo ne vleče od severa je že nekaj narobe. No, ni bilo ravno tako.
Hrib za vasjo Zagorje (mi mu rečemo kar Tabor) ima tri vrhove. Tisti bolj na severu je Šilen Tabor visok 751 m, na sredini Grmada s 755 m in bolj proti jugu Gradišče z 971 m višine. Vrh Gradišče z referenčno oznako S5/BR-032 je bil tudi moj cilj.
Zadnje priprave in "check" kaj vse mora v nahrbtnik…to sem vzel, to tudi, tega ne bo treba, tega itak še nimam…do odhoda, potem pa pot pod noge. Prvi vzpon mimo zadnjih hiš v naselju in kmalu sem na cesti, ki povezuje vasico Šilentabor z dolino. Le ta se priključi na cesto, ki se vije iz Pivke proti Ilirski Bistrici, nanjo lahko zapeljete na koncu vasi Zagorje.
Odcep na levi strani pomeni malo več "sopihanja" v klanec, v kolikor pa nadaljujete po asfaltni podlagi do vrha bo tura malo daljša in manj naporna. Zaradi neučakanosti seveda izberem "hitro" varianto in kljub lepemu pogledu nazaj na Pivško kotlino in prelepi potki malček nergam nad "kramo", ki sem si jo naložil v nahrbtnik.
Na vrhu nas pričaka razpotje in pazljivo izberemo levo izhojeno pot, ki bo naša vodnica do cilja. Ravno prav ogret sem navdušen nad rahlimi sunki burje ki poskrbi, da oblečem še majico z dolgimi rokavi. Preden zopet zavijem med borovce, ki nudijo dobro zaščito pred burjo, se mi nekako začne svitati, da moja HB9 le ne bo hotela stati samo na pohodni palici, kot sem videl na mnogo slikah iz SOTA aktivacij. Ma…sej bo, in počasi nadaljujem po robu previsa in vsake toliko dvignem fotoaparat, da ujamem kakšno lepo slikico pokrajine na drugi strani hriba, ki po včerajšnjem dežju in umitem ozračju prav kliče po slikici ali dveh. Ja, ena še gre ja…potem pa moj aparatek "zmrzne". Odprave sicer to ni zaustavilo ali prekinilo, ni pa mi dalo miru kako da sem baterije polnil celo noč, potem pa odpovedo poslušnost po par posnetkih. Rezervnih seveda nisem imel. V akcijo stopi multifunkcijska naprava SonyEricson.
Prebijanje po robu pomeni lep sprehod, malo čez podrte borovce in pekoče koprive, par korakov stran od previsa na eni in z žico ograjenega pašnika na drugi strani. In ko ugledam pred sabo jaso in vrh Gradišča prvič zares "povleče" tudi burja. Ups, to bo pa še pestro…
Antena je bila kmalu zmontirana, ni pa hotela biti na miru. Ali jo je burja zasukala ali pa spravila iz navpičnega položaja. Pohodne palice, stabilizator žičnate ograje iz pašnika, izolirni trak in ena velika mera potrpljenja (fiksiranje z vrvicami je bilo predvideno, ampak so po ne vem katerem zakonu ostale doma). Antenski kabel je bil še ravno dovolj dolg, da sem se skril pred burjo, je pa to pomenilo kar lepo število pohodov iz zavetja do antene in nazaj, popravljanja in usmerjanja. Včasih samo za kratek čas, saj je burja pridno nagajala.
Malo čez 12 uro po lokalnem času naredim svojo prvo zvezo. Na 2 metrih me pričaka brat Sergej S51zj, ki je to nedeljo "aktiviral" Lonico (BR-008) v javorniškem hribovju. 59 za zvezo, in 5+ za burjo, ki tudi na njegovi lokaciji ne da miru. Naj sem se še tako trudil sem napravil samo 5 zvez na 2 metrih in 1 na 70 cm, za kar sem uporabil kar originalno gumi anteno, s postajo vred pa sva bila skrita za skalnim robom.
Fantje in dekleta so pridno klicali CQ Maraton in Contest, mene pa je kljub dodatnemu flisu iz nahrbtnika pričelo zebsti. Ko se tudi na CQ SOTA nihče več ne oglaša in postajajo frekvence vedno bolj tihe se odločim, da pospravim in jo mahnem nazaj proti Zagorju. Krivec je bil verjetno tudi sevalec antene, ki mi je ob demontaži ostal v roki.
Burja se je še vedno zaganjala v borovce, jaz pa sem pospešil po stezi in nehote začel razmišljati, kako bi podal predlog, da se dodatno točkuje tudi vrhove "z burjo".
Izkupiček aktivacije Gradišča, S5/BR-032 je bil torej 6 QSO. 1 na 70 cm, 5 na 2 m. 2 zvezi sta bili S2S.
73, S53iz
...