Prvi cilj današnjega dne je bil vrh Poljane, ki leži med Šmarjami in Pomjanom. Izhodišče za turo je bilo v dolini Dragonje, v Škrlinah.
Gorsko kolo je videlo današnjo mikroekspedicijo takole. Zamišljena in nato izvedena krožna tura se je začela pri -4 stopinjah C v Škrlinah, sledil je vzpon do Koštabone kjer se je že ogrelo na 0 C, nato je prišel na vrsto spust in prispetje do Supotskega slapu, kjer je bilo spet -3 stopinje C. Sledil je ponoven povratek do Koštabone in mukotrno nabijanje asfaltnih kilometrov do Šmarij in na to le še kratek odsek kolovoza do vrha Poljane. Po končanem triiksovem sotanju, se je bilo potrebno ponovno spustit v Dragonjo. To prijetno opravilo je peljalo skozi Pomjan in po enkratnem a žal zapuščenem in nič več vzdrževanem kolovozu ( zdaj že enoslednici) do Škrlin.
Espettriiks pa pravi, da ga je kar zeblo, zeblo. Kljub temu, da je bil vzpon iz doline Dragonje proti Koštaboni v soncu in prijetno strm ter je tako ravno prav ogrel telo, se prsti na rokah s tem niso strinjali. Spet je bilo potrebno v strm breg vozit z eno roko, z drugo pa mahat kot helikopter. In potem zamenjava.
Prvi cilj dneva ni bila Koštabona ampak slap ob potoku Supota, ki je tik pod vasjo. Večji del višine, ki jo pridobiš ob mlatenju pedal proti vasi izgubiš v par minutah spusta proti slapu. Ma se splača. Čeprav zgleda na fotografijah mtb prijateljev slap mnogo širši in višji, te v nobenem primeru ne razočara. In čeprav je še tisti majhen kanec vode, kar jo je priteklo nanj spremenilo agregatno stanje je to eden lepših kotičkov, kar sem jih obiskal v slovenski Istri.
QSO time:
Vrh je precej neizrazit in planotast, razgledi ponujajo pogled proti jugu na Istro, na vzhodu se beli Slavnik, na severu in zahodu pa je grmovje. Zato se je potrebno napajati s kičastimi razgledi že na vzponu, tik nad Šmarjami. Spodaj se bohoti Koper, njegov zaliv, polotok Debeli Rtič, zadaj seže pogled do kamina v Tržiču (Monfalkon) in naprej do Julijcev. Danes so še posebno lepi. Ozračje je čisto in lahko komot razločim stare SOTA znance kot so Stol, Krn, Matajur in drugi.
Na travniku je prijetno toplo, sonce je že stopilo slano, prostora za postavit anteno je na pretek, kamenja v suhozidu za izdelavo fotelja in mizice kolikor hočeš, postaja je tudi že nestrpna, zatorej začnimo z delom. Stari znanci spet čakajo, tako, da je spet veselje vzpostavljat zveze. Spet sem ugotovil, da je dovolj 50 minut dela. Po tem času se začne CQ nabijanje in kapljanje zvez. Kar je bilo SOTA lovcev je narejeno, ostajajo le slučajni mimoidoči, ki so slišali en švoh signal in se oglasijo bolj zaradi lepega. Vseeno hvala! Od njih so vsaj raporti realni, čeprav že skoraj nepotrebni, saj se bliža čas spravila krame in veselja ob spustu v dolino.
V Blogu je opisano še malo več.