) se nahaja blizu meje s Hrvaško. Njegova prihodnost v SOTA smislu ni svetla, saj ga proti jugu omejuje državna meja. V primeru, da se s časoma Hrvati vključijo v SOTA dejavnost, ga bo verjetno potrebno brisati, saj se teren nadaljuje proti višjim vrhovom preko meje. Trenutno še zadostuje vsem pogojem, zato veselo na aktivacije!Izhodišče za avtomobilski, peš ali kolesarski vzpon predstavlja dolina reke Dragonje. Po njej poteka v glavnem solidna makadamska cesta. Ker sem bil na Poljanah, sem se do Dragonje spustil skozi vasi Pomjan, Babiči in mimo Župančičev. Odcep za Brič skoraj ne morete zgrešiti, saj se nahaja ob opuščenem objektu, označen je tudi s tablo, tako kot je v svojem poročilu napisal že Slavc.
Pot nas pelje najprej preko potoka, ki je pritok Dragonje, nato preko reke same. Prehod je nenavaden, saj preko obeh strug ni klasičnega mostu, temveč le betonirano vozišče. Ko je vode dovolj, se mora avto preleviti v amfibijo
. Pot proti vrhu poteka mimo kupa predstavnikov "zelene bratovščine". Upam, da so z lovom zaključili in ne bo kakega nenavadnega QRM-a na vrhu.Sam vrh se nahaja sredi vinogradov, ki se na ortofoto posnetku prav lepo vidijo. Trte so bile že obrane, zato kakih zapletov nisem pričakoval. Oznake za koto nisem našel, nahajati pa se morala nekje tam, kot kaže spodnja slika.
Operaterski kotiček si uredim kar med brajdami. Pri tem pazim, da za fiksiranje fiberglasa poiščem neuporabljen kol, ki služi zgolj napenjanje žic. Postavim vertikalko, ki popolno opraviči zaupanje. Prostora je sicer tudi za dipol več kot dovolj, a je hkrati tudi več kot dovolj vodoravnih žic, ki bi lahko vplivale na SWR dipola. Klasična zabava traja slabo uro, narejenih je nekaj preko 50CW zvez. Poizkusi na 2m so neuspešni. Do neke mere je kriva neaktivnost v tem koncu, prav tako pa višji hribčki v okolici zastirajo horizont.
Za konec se še malo sprehodim med brajdami. Ni mi jasno, zakaj ponekod na trtah še samevajo nekateri grozdi. Če bi bila zadeva bolj pogosta bi menil, da jih "šparajo" za kako pozno trgatev, tako pa izgleda bolj tako, kot da so nanje pozabili.
Po spustu v dolino jo mahnem v smeri mejnega prehoda Dragonja. Tu se lahko odločimo, da se vrnemo v smeri Kopra mimo odcepa za Šmarje ali pa jo mahnemo do Sečovelj, od tam pa v smeri Portoroža, Izole, ...
Za konec: Nezahteven vrh, obisk katerega lahko združimo z ogledom naravnih in drugih znamenitosti tam okoli. V dolini Dragonje in na vrhu sem srečal kar nekaj kolesarjev, zato je tudi za tovrstne užitke dovolj možnosti. Zgolj UKV aktivacija z preprosto opremo je lahko problematične. Priporočam uporabo karte Primorje in Kras, saj se je v mreži bolj lai manj obljudenih cest in poti, možno tudi izgubiti.
Nekaj slik je tukaj.
Sicer pa, grozdje v tem mesecu je redkost. Upam, da je bilo sladko.