V nedeljo je bil 8. marec. Praznik, ko se ženam umaknemo izpod nog, da lahko v miru postorijo stvari, ki jih niso uspele med tednom. Hkrati je bil ta vikend tudi UKV kontest in napovedano lepo, sončno vreme. Idealni pogoji za osedlat MTB in se zapodit na celodnevno uživanje.
Ob 10 uri po lokalnem času sem že bil v etru iz tekmovalne lokacije S59ABL na Kokoški, kjer sem na 2m s svojo SOTA postajo delal ctest za radioklub. Zanimivo je bilo obračat precejelementno anteno za 2m in oddajat le s 5 vati moči. Od vseh, ki sem jih slišal me le en HG ni slišal. Ostalo se je vse dalo naredit.
Drugi cilj odprave je bil, da klubski prostor malo očistim in prezračim. Tako sem cel čas imel odprta vrata in vsake toliko se je na njih pojavila kakšna radovedna glava. Po dobri uri je sonce že prijetno ogrelo ozračje kar je posledično pripeljalo do tega, da se je na dvorišču pred kočo nabrala množica ljudi. Ma kaj ljudi. Italijanov! Če še niste izkusili kako izgleda, ko se nabere masa teh ljudi si predstavljajte, da ste v majhni gostilni kjer je zaradi glasnega govorjenja nivo šuma tako visok, da ne razločiš niti ene besede in po par minutah si od tega že utrujen. Tako je bilo tukaj. Niti slušalke niso pomagale. Da bi se pa zaradi njih zaprl v hladen prostor pa nisem imel namena. Po dobri uri mučenja sem spakiral, jim zunaj namenil par grdih pogledov in se odpravil proti BR-021, kjer sem upal, da bo končno mir.
Saj je tudi bil. Vsaj v začetku. Po pol ure pa že pridejo prvi obiskovalci. Uganite od kje so bili? Kmalu je postalo kot v čebelnjaku. Mater, pa kaj sem zagrešil danes, da se mi to dogaja? Anteno, ki sem jo večer prej izdelal za 432MHz zapeljem po ribiški palici na vrh in prvič v šunka karieri delam ctest na 70cm bandu. Oglasi se tudi Boris, S54Q, ki je ravno za ta namen po dolgem času sestavil anteno za ta band. Časa, da bi čakal na zveze, ki bi kapljale na vsakih pol ure si nimam namena vzet tako, da prestavim koax na inv. V, ki je do sedaj služil kot sidro.
boš en ugriz?
Začne se CW veselica na 7.032, ki po slabi uri preide v minute začudenja saj me spet kličejo postaje s katerimi sem že na začetku imel zvezo. Kmalu spoznam, da ni BR-021 ciljna postaja ampak nekdo,ki je le par Hz nižje od mene. Doma ugotovim, da je bil en G prav blizu.
Dokončno me je minilo tedaj, ko je na vrh dobesedno prihrumelo kakšnih 40 italijanov. Ma ne moreš verjet! Ne dober dan, ne boun giorno, ne živjo in niti salve..... niente, nada, nič.... ne pozdravijo. Le okoli mene se nagnetejo, žlobudrajo, se derejo, norijo, KRIČIJO...mislim.... ne da se opisati no! Pismo, kdaj bo spet referendum za ponovno vzpostavitev meje in graničarjev?
Ko se po 20 minutah umaknejo izkoristim luknjo in na hitro spakiram stvari, saj se malo pod vrhom spet sliši kričanje. Prihajajo! Novi! Jebelacesta, te pa imam namen povozit z biciklom. Spustim sedež, metrski tulec z ribiško palico dam v vodoravni položaj, spustim zavore in banzaiiiiii.....
Na njihovo srečo so bili nekaj korakov s steze saj so tacali po grmovju in nabirali zvončke. Res imajo srečo!
Svoji ženi sem se umaknil, UKV kontest za radioklub sem delal, prostor prezračil, 70cm ctest zase delal, SOTO aktiviral in pridelal še nekaj MTB kondicije. Le nobenega laha mi ni uspelo nataknit.
Fotodokazi : http://picasaweb.google.si/s53x.sota/S5BR021Gradisce
upam da bo to vspodbuda in izziv še za koga.... 
) zapeli "Na juriš!". Ne boste verjeli, kako so hitro utihnili 
. Morda obvezna oprema za v bodoče - nek kasetofonček, pa par udarnih gor