, saj Slavnik leži »skoraj« ob poti proti Piranu, kamor sem bil v nadaljevanju namenjen.Do sedaj sem bil na Slavniku že večkrat – bodisi iz Podgorja ali Prešnice. Tudi KV postaja, mi je na njem že delala družbo. Tokrat se odločim za bolj ležerno varianto. Iz Hrpelj pelje na Slavnik makadamska cesta. Mestoma je sicer obupna. Malce me v strah spravljajo na novo polomljen suha drevesa, ki delno zapirajo cesto. Miri me misel na napovedano umiritev burje. Če bi bil siten, bi se dalo pripeljati čisto do Tumove koče na vrhu, vendar vseeno pustim avto nekoliko niže – tam, kjer markirana pešpot iz Prešnice prečka cesto. Do vrha me čaka še dobre pol ure hoje. Mahnem jo kar po cesti, saj se nahaja na zavetrni strani – kljub napovedi o umiritvi burje, je ta še vedno zoprna. Pod Grmado naletimo na usmerjevalno tablico – še 15 minut do cilja.
Spotoma me prehiti več »I« terencev, ki pa se precej hitro tudi vrnejo. Očitno je koča zaprta. Škoda
. Po drugi strani pa tudi dobra novica 
– vsaj ne bo nevarnosti, da bo vrh prenatrpan s preglasnimi zahodnimi sosedi. Ma, bi jim morali računati ekološko takso zaradi onesnaževanja našega okolja s hrupom 
.Na vrhu obhodim teren in iščem kotiček, kjer bi bil nekoliko v zavetju. Najdem ga ob koči, kjer je kup lesenih miz in klopi. Pri zadnji, tisti čisto ob zidu, je prav prijetno toplo. Časa imam dovolj, zato se najprej malo pomartinčkam, nakar sledi postavitev PPS-a.
Fiberglas privežem za eno od bolj oddaljenih klopi, novo kladivce za kline mi služi kot protiutež za napenjanje vertikalke. Ha, si mislim, tole bo pa ena bolj komot aktivacij. Kakšna zmota! Vključim postajo, poglasim anteno na 40m in en sam šum. Kamor koli greš, samo »šššššššš …«. Nikjer nobenega signala
. Kaj $#!@ …? Poizkusim še na 30m in ne boste verjeli – isto! 20m – precej bolje, a tam bi lahko naklofal le nekaj zvez zase in z zadevo zaključil. Kaj vraga se dogaja z bandi? Je problem TV oddajnik (prejšnjikrat ni bilo nobenih problemov), je kriv suh veter in je ozračje preveč naelektreno, je … 
Nič ne pomaga. Kar lahko še naredim je le to, da se poizkusim odmakniti od vrha za največjo dovoljeno razdaljo in poizkusiti znova.Lažje reči, kot narediti. Poln upanja uporabim novo kladivce in čisto nove, še svetijo se, »dvestotke«, ki sem si jih omislil tik pred odhodom. Pa je vse skupaj bolj podobno zabijanje lesenih klinov v kamen. Prvi sneg je očitno dobro namočil zemljo, dolgotrajna burja in mraz pa sta tako zamrznila zemljo, da bi potreboval kak težji argument, če bi želel žeblje spraviti v tla. Edina rešitev, ki mi je še preostala, je igrišče malo pod kočo. Še vedno blizu stolpa, lepo zračno, vetrovno, prijetno ohlajeno na cca -7 stopinj - a kaj čemo, bomo že preživeli.
Najprej poizkusim na 2m a razen Andreja, ki je na Kumu, ne slišim nikogar drugega. Tudi z Andrejem se kar namučiva – očitno imava oba probleme z bližino RTV oddajnika. Zadeva je prav smešna. Enkrat slišim jaz njega, drugič on mene – v stilu »bolje te vidim, nego čujem«
. No na koncu le uspeva skompletirati edino S2S zvezo tega dne.Na KV je k sreči šumenje tukaj nekoliko manjše in z muko uspem izvleči večinoma šibke signale. Nekateri so pa prav neverjetni. Zveza z Royem na 30m gre oboje stranko v »plusu«, kar ni ravno običajno. Hm, tole pa ne bo le statika, se mora še kaj v luftu dogajat. A sonce ugaša ali kaj? Zvečer v klubu so fantje tudi tarnali, da je bilo preko celega dneva nekaj čudnega v zraku, saj ni bilo nikjer nobenega pametnega signala.
Neprestan veter in hitro padanje sonca proti obzorju me prisili, da zadeve pričnem pospravljati. Kako je vsa oprema podhlajena se pokaže, ko mi zdrsne iz rok plastična škatla, v kateri imam zložene drobnarije. Kljub temu, da je narejena tudi za zamrzovanje živil, se je razletela, kot bi bila iz stekla.
Z veseljem jo mahnem proti avtu in koncem na poti, ki so bolj v zavetju. Po poti me preseneti nenavadna svetloba in ne morem si kaj, da ne naredim avtoportreta.
Malce kasneje sledi še ena, kakor bi lahko rekli, bolj pocukrana in dneva je konec. Še malo in sem v avtu in napoti proti Izoli.
Na koncu se je kljub radijskim težavam vse lepo zaključilo, kljub le 35 zvezam v logu. No, pa naj bo 35 zvez za 35 (unikatni) vrh. Pri vpisovanju dnevnika v elektronski log ugotovim, da je bila 2000 zveza, ki sem jo naredil kot aktivator, s postajo S57AJ.
Še par »generalij«. Prostora za antene več kot dovolj, problem lahko predstavlja RTV oddajnik. Priporočam uporabo pohodniške karte »Slovenska Istra«. Peš pot iz Prešnice je položna, a se bo morda nekaterim vlekla. Iz Podgorja je precej bolj »na gliho« - morda primerneje za tiste z boljšo kondicijo. Obstaja tudi kar nekaj poti tudi po vzhodnih pobočjih, a jih še nisem prehodil in jih ne poznam. Cesta je bolj primerna za terence, saj očitno nihče kaj posebno ne skrbi zanjo, verjetno pa tudi nebi predstavljala kakega posebnega problema gorskemu kolesarju.
Še nekaj slik je tukaj.