S5/BR-010 Razsušica
Objavljeno: 05 Dec 2008, 17:52
Razsušica kraljuje v Čičariji.
V Čičariji živijo čiči. Preden zaidemo v njene gozdove gremo skozi vas Zagrad, kjer živijo zagradci. Izhodišče za turo pa je v vasi Golac. Se pravi, da so v vasi....
Najlažja pot na Razsušico je tista, ki se začne v Zagradu. Je markirana in v kolikor si vzamemo še dodatno uro časa lahko naredimo prijetno krožno turo. Ta nas pelje po markacijah najprej na Razsušico, nato na bližnjo in precej bolj razgledno Medvižico, po uri hoje pa že stojimo na golem Ostriču. Lepi razgledi so obljubljeni. Od tu se spet ob markacijah vrnemo v Zagrad. Preverjeno in obljubljeno, da ne boste hodili v gužvi. Ti kraji so neupravičeno zapostavljeni. Verjemem, da se boste še vračali.
Vrh Razsušice je prekrit z velikimi, postrani stoječimi skalnatimi skrlami, ki na stikih skrivajo globoke zareze. Neprevidnež bo na tem mestu ostal najmanj brez kože na gležnju, če ne celo z zvitim stopalom. Zato previdno pri postavljanju svojega dipola!
Bolj kot to, da je vrh pred par desetletji uporabljal radioklub YU3ABL iz Sežane za svoja UKV tekmovanja,je med lokalci znano,da je v sam vrh med prvo svetovno vojno treščilo letalo. Pet fantov, ki je tedaj umrlo naj bi še pred nedavnim imelo svoj grob na pokopališču v Golacu, vendar ga kljub iskanju nisem več našel. Mogoče so ga prekopali, ko so letos urejali vaško pokopališče in cerkvico, ki na kamniti okenski jirti nosi letnico 1640.
Ma v glavnem: s tokratno mikro ekspedicijo sem aktiviral še svoj zadnji vrh v S5/BR območju in tako v manj kot pol leta odkljukal vse brkinsko-kraško-javorniške vrhove. Na veliko večino od njih sem stopil prvič. Kaj to, še slišal sem prvič za njih. Pa tako blizu doma so!
Kot drugo, dobil sem prve tri bonus točke za zimsko obdobje.
Kot tretje, kozarec penine, ki jo je velikodušno podaril Boris S54Q -Boris HVALA, odlična je bila- je prav prijalo, ko je na koncu aktivacije stekla po grlu. Prvi kozarec, pa drugi kozarec, pa požirek iz steklenice......in že sem bil rešen. Ni mi preostalo drugega kot, da naredim en manjši ovinek in se na poti ob naskoku na Žabnik rešim tistih alkoholnih hlapov, ki so mi šibili kolena. Boris, kdaj odpremo še eno flaško? HI.
Hvala vsem, ki so mi v vseh dosedanjih aktivacijah dajali podporo, žena hvala, hčerki hvala, hvala tudi Melu iz Briča, pa medvedom, ki so me plašili v Javornikih, pa muham, ki so mi v poletnih mesecih sledile na vsakem koraku, pa komarjem, tako tigrastim kot unim navadnim...... v glavnem, vsem hvala. Še posebno vsem hamom, s katerimi sem imel QSO/p, pa vsem, ki so me "spotirali" na Sotawatchu, pa .. pa .. pa kaj bi našteval.
Naj se nadaljuje, SOTA Fever!
Fotogalerija z BR-010 KLIK.
5 minutni Video na YouTubetu: KLIK
No, pa na zdravje !
Več je pa itak zapisano v Blogu.
V Čičariji živijo čiči. Preden zaidemo v njene gozdove gremo skozi vas Zagrad, kjer živijo zagradci. Izhodišče za turo pa je v vasi Golac. Se pravi, da so v vasi....
Najlažja pot na Razsušico je tista, ki se začne v Zagradu. Je markirana in v kolikor si vzamemo še dodatno uro časa lahko naredimo prijetno krožno turo. Ta nas pelje po markacijah najprej na Razsušico, nato na bližnjo in precej bolj razgledno Medvižico, po uri hoje pa že stojimo na golem Ostriču. Lepi razgledi so obljubljeni. Od tu se spet ob markacijah vrnemo v Zagrad. Preverjeno in obljubljeno, da ne boste hodili v gužvi. Ti kraji so neupravičeno zapostavljeni. Verjemem, da se boste še vračali.
Vrh Razsušice je prekrit z velikimi, postrani stoječimi skalnatimi skrlami, ki na stikih skrivajo globoke zareze. Neprevidnež bo na tem mestu ostal najmanj brez kože na gležnju, če ne celo z zvitim stopalom. Zato previdno pri postavljanju svojega dipola!
Bolj kot to, da je vrh pred par desetletji uporabljal radioklub YU3ABL iz Sežane za svoja UKV tekmovanja,je med lokalci znano,da je v sam vrh med prvo svetovno vojno treščilo letalo. Pet fantov, ki je tedaj umrlo naj bi še pred nedavnim imelo svoj grob na pokopališču v Golacu, vendar ga kljub iskanju nisem več našel. Mogoče so ga prekopali, ko so letos urejali vaško pokopališče in cerkvico, ki na kamniti okenski jirti nosi letnico 1640.
Ma v glavnem: s tokratno mikro ekspedicijo sem aktiviral še svoj zadnji vrh v S5/BR območju in tako v manj kot pol leta odkljukal vse brkinsko-kraško-javorniške vrhove. Na veliko večino od njih sem stopil prvič. Kaj to, še slišal sem prvič za njih. Pa tako blizu doma so!
Kot drugo, dobil sem prve tri bonus točke za zimsko obdobje.
Kot tretje, kozarec penine, ki jo je velikodušno podaril Boris S54Q -Boris HVALA, odlična je bila- je prav prijalo, ko je na koncu aktivacije stekla po grlu. Prvi kozarec, pa drugi kozarec, pa požirek iz steklenice......in že sem bil rešen. Ni mi preostalo drugega kot, da naredim en manjši ovinek in se na poti ob naskoku na Žabnik rešim tistih alkoholnih hlapov, ki so mi šibili kolena. Boris, kdaj odpremo še eno flaško? HI.
Hvala vsem, ki so mi v vseh dosedanjih aktivacijah dajali podporo, žena hvala, hčerki hvala, hvala tudi Melu iz Briča, pa medvedom, ki so me plašili v Javornikih, pa muham, ki so mi v poletnih mesecih sledile na vsakem koraku, pa komarjem, tako tigrastim kot unim navadnim...... v glavnem, vsem hvala. Še posebno vsem hamom, s katerimi sem imel QSO/p, pa vsem, ki so me "spotirali" na Sotawatchu, pa .. pa .. pa kaj bi našteval.
Naj se nadaljuje, SOTA Fever!
Fotogalerija z BR-010 KLIK.
5 minutni Video na YouTubetu: KLIK
No, pa na zdravje !
Več je pa itak zapisano v Blogu.
