SOTA S5

Kot sem napisal, sem se odpravil na Kepo.

Kepa je razgledna gora v Karavankah. Razgled seže od avstrijskih tritisočakov do Kamniških in Savinjskih Alp. Zelo lepo pa se vidijo bližnje Julijske Alpe. Nahaja se severno od vasi Belca pri Mojstrani.
Vir: hribi.net

Dostop do izhodišča: pelješ se mimo Jesenic, Mojstrane, Belce, in po cca 700 m zaviješ na desno na makadam, kateri te vodi proti Kepi. Nekje na 5,5 km je rampa. Če je rampa odprta nadaljujejš naprej do končnega 11,5 km, kjer na koncu parkiraš avto.
Od tu je po hribi.net do vrha 2,15 ure.
Pot do polovice poteka med borovčki po grebenu gore skoraj po trasi bivše državne meje, ko je konec borovcev se malček odpre na obe strani, kjer je v pomoč dvakrat po 2 m zajle. Pot se nadalje nadaljuje po južni strani gore strmo v hrib.
Moja pot se je končala po dobri uri in pol.
Vreme sem imel fenomenalno, kar vedo vsi, ki so bili danes nad 1500 metrov nadmorske. Nekaj utrinkov iz vrha:



Vrh je zelo "dolg", tako da je prostor za postavitev raznoraznih anten, pa tudi obljuden ni ne vem koliko. Ko sem bil gor, sta bila gor dva avstrijca. Ti dve sliki sta slikani iz istega mesta.


Pogledu proti očaku Triglavu.


Pa še pogled proti mojemu naslednjemu cilju čez 2 tedna (samo če ne bo snega), Prisanku.


Več slik na linku, nakar izbereš med albumi SOTA S5/KA-003.

Končna ocena: gor in dol je bilo hoje dve uri in pol, pot je mestoma odprta, ni za vrtoglave. Če ujameš še lepo vreme, je dan nepozaben.

V nedeljo sva šla s prijateljem na Kepo.
Naredila sva dve napaki, ki se ponavadi ne delata med obiskovanjem hribov. Startala sva šele popoldan in ignorirala sva vremensko napoved, oziroma, ignorirala sva tudi bobnenje, ki je prihajalo iz avstrijske strani med najinim vzponom. V zahvalo sva bila mokra kot peseka, ker naju je pralo celo pot navzdol.
Gor sva prišla v uri in pol, dol pa v 35 minutah.

Nekaj slikic iz ture.