SOTA S5

Že nekaj let uporabljam sledeče:
PDA(dlančnik) Dell Axim X5 na katerem teče Pocket PC . Ima Intelov PXA255 procesor in 32MB spomina. Za razširitev sta na voljo dve reži. Prva je SD ob strani, druga pa CF, ki je na vrhu naprave.
SD uporabljam za programje (Geocaching,GPS),shrambo dokumentov in predvsem zemljevidov.
CF reža pa je namenjena Leadtek GPS Compact Flash kartici. To je GPS sprejemnik s SiRF II.

Zakaj uporabljam PDA namesto namenskega GPSa?
Zato, ker je bil v časih, ko sem nabavljal (predvsem za MTB potrebe) GPS sprejemnik to najcenejši način kako priti do njega. Drugi vzrok, ki mi še danes veliko pomeni je ta, da za navigacijo uporabljam bilo katere karte. Tudi take, ki jih kupim v kiosku. Naj pojasnim! V dlančniku teče OziCE (Ozi explorer za dlančnik), ki uporablja *.map datoteke. To so v resnici kalibrirane slike. Se pravi: grem v trafiko, kupim zemljevid Murske Sobote z okolico (1:25000), ga doma poskeniram, sestavim in poiščem ali kako drugače najdem (ko sem ga kupil sem se zapeljal okoli Murske, stopil v sredino križišča in naredil WP-way point) vsaj 4 točke na zemljevidu. Poljubna karta je na tak način kalibrirana v nulo. Enako sem kalibriral karto Doberdobskega krasa iz 1936 leta. Na njej so bile namreč vrisane markirane CAI poti.
Sicer se pa že marsikje v spletu dobi *.map karte. Tako imam za svoje potrebe za Slovenijo 1:50k, 1:25k in pa 1:5000 (Trnovski gozd le 1:10k), ki jih po potrebi poljubno in hipno preklapljam na PDA.
Tudi pogled na tako karto je vse nekaj drugega, kot pogled na Garminove karte na katere se ne nikakor ne morem navaditi. Na mojih specialkah vidim vrisano vsako stezo, vsako dolino, vsak potok, doljnovod, na 5 tisočki tudi vsak kamniti zid v naravi, kar je včasih že malo moteče.
Avtonomijo baterije sem podaljšal s tem, da imam naložen programček, ki s pritiskom na izbrano tipko ugasne ekran (hkrati ne more priti do nehotenih operacij saj je to ekran na dotik), ob potrebi pa ga z drugo tipko spet vključi. Original baterija mi zdrži do 5 ur takega početja, naknadno kupljena pa 3x dlje.
Vodotesnost? Ne me hecat! Res me zanima kdo se bo z GPSom potapljal. Ali kdo cel čas med hojo bulji v njega? Ni dovolj, da ga uporabiš le, ko ga rabiš? Na razpotjih, križiščih, brezpotjih ... Se ustaviš, vzameš napravo iz varnega žepa in po opravljenem delu zopet spraviš na varno. Ne si komplicirat življenja!
Slabosti: krajša avtonomija baterije kot pri namenskih pohodniških GPS napravah (Garmin 60 serije ali Colorado), nekaj minutna sinhronizacija ob prvem vklopu naprave- napram skoraj trenutni nastavitvi na satelite pri prej omenjenih napravah, "le" SiRF II tehnologija.

s53x napisal/-a: ... Drugi vzrok, ki mi še danes veliko pomeni je ta, da za navigacijo uporabljam bilo katere karte ...

Ja, to je zelo dobra lastnost. Nobena "namenska topografska karta" za GPS se še ne more primerjati s pravimi topografskimi kartami, sploh v merilih 1:5K, 1:10k in 1:25k. Tudi sam sem kar nekaj časa pogledoval v to smer, a bi bil nakup kompleta bistveno dražji in je prevladala namenska naprava.

Hja, jaz imam GPS vedno pri roki, pripet na naramnico nahrbtnika. Ker običajno švicam ko sam vrag, mi vodotesnost še kako prav pride . Še iz časov taborniških tekmovanj sem se navadil, da moraš imeti karto takoj pri sebi - tako je sedaj z GPS-om, karta pa je skrita v žepku lepo na suhem.
Takrat smo zaščito pred vlago reševali s PVC mapami, pa se je vseeno dostikrat zgodilo, da je bila karta prehitro hin. Da bi se potapljali, he he ... upam, da mi v bodoče kje ne zdrsne in pristanem v kaki resni vodi . Bi bil zagotovo kar dolg zdrs ...

Res je Jure! Nikoli ne zaupajmo le napravi na baterije! Zato naj bo zemljevid ali natisnjen del območja v katerega se podajamo vedno z nami.
Pri meni je to tako, da se že med pripravami doma odločim o karti glede na oceno ali bo orientacija enostavna ali težavna.
Je pa še ena stvar, ki se je ne da kupit in je zelo dobro, če jo imamo. To je občutek za orientacijo. Tega nimajo vsi! Recimo mojo XYL je dovolj, da nekje na nepoznanem terenu ali v mestu zavrtiš za en krog, pa imaš naslednji teden mir in samoto v hiši. Po tednu dni pa bi jo že pogrešal in šel poiskat, v kolikor je ne bi že kdo drug pripeljal domov! HI!