Jaz sem dejansko ta vrh "šparal" prav za prav tak dan, namreč v dolini je bila gosta megla, nedelja popoldan in želel sem iti na sončni zahod, ker v tem času sonce zahaja ravno pri Storžiču. Pa še večina obiskovalcev je že sestopila, tako da sem imel mir.
Takoj za "mitnico" je pot in kmalu potem že smerokazi. Odločil sem sem se, da grem po južni strmi gor in po severni - daljši varianti dol. Ta severna varianta je res dolga in se mi je zelo vlekla. Pot gor mi je vzela urco, dol pa nekoliko več in z lučko na glavi.
Vrh je slemenast v smeri sever-jug, je prostoren in na vrhu je velik jeklen križ, od katerega pa se lahko lahko precej odmaknemo. Vzhodna stena je prepadna in je pri postavljanju malo potrebno paziti.
Tokrat sem naredil zanimiva "lapsusa", namreč kar 10-15 min kličem na 30m v CW in nobenega korespondenta. No končno sem se spravil preverjati kaj se dogaja in ja naposled le ugotovim da imam vklopljen RIT in to kar za 1KHz zamaknjen.
Še prej pa sem na dveh metrih doživel podobno, le da sem takrat imel moč popolnoma zaprto.
Sem pa seveda več užival v razgledih in v krasnem sončnemu zahodu.
