SOTA S5

Pozdravljeni!

Pojutrišnjem bo minil mesec dni od moje prve aktivacije. Moram reči, da sem res "padel" v SOTO. Vendar se mi je zadnjih par dni vrti po glavi par misli, katere bi rad predstavil širšemu občestvu.
Zame so bili hribi vedno simbol miru, preživljanja časa samega s seboj, polnjenja baterij. Zmeraj sem hodil po poteh, kjer ni bilo procesij, kjer so bili le redki gorniki. Ne bom pozabil mojega prvega vzpona na Prisank po Hanzovi poti. Pred mano so celo pot hodili štirje italijani. Čeprav se nismo poznali, in tudi po poti si nismo izmenjali ene same besede, smo si na vrhu padli v objem
Po prometni nesreči, v kateri sem ostal brez vranice, sem se olenil, in postavil hribe na "drugi tir". Zelo sem vesel, da se je pojavila SOTA, da me je "zbrcala" nazaj v hribe.
Kaj sem hotel povedati. Opažam, da nas je več vrst gornikov, kateri vsak na svoj način doživlja gorništvo in SOTO.
Če se spet navežem name; po mojih dveh dvatisočakih ta mesec sem doživel tisto, kar lahko gore dajo človeku. Prejel sem toliko pozitivne energije, da bi jo lahko razdelil ne vem koliko ljudem. In to je občutek, ki jo ne more nadomestiti 10 ali še več točk. katere prejmeš za aktivacijo.
Isto mislim, da je občutil tudi Jurij - S57X. Pot na vrh ni samo pot na vrh, je še en kup stvari, ki se dogajajo na sami poti. Od človeka do človeka je odvisno, ali jih bo opazil, ali bo stopil korak iz začrtane poti in posnel dogodek, ki bi znal zanimati tudi drugega bralca, opazovalca fotografij.
Ta stvar me je tudi nagnala k razmišljanju, k pisanju tega članka. Če aktiviraš tri vrhove v enem dnevu, to ni več gorništvo, ampak čista tekmovalnost. Tudi moja Maja je izjavila, da je SOTA pozitivna tekmovalnost, čeprav nima nič skupnega z radioamaterstvom, je pa redna obiskovalka Rašice. Seveda je čisto logično, da nekateri ne morejo hoditi po hribih med tednom, ampak med vikendom ne moreš nadoknaditi zamujenega.
Če se spet navežem na Hanzovo pot na Prisank. Ta pot je dolga pet ur, sestavljena iz tisoč korakov, kateri morajo biti vsi točno načrtovani, ne sme biti prostora za napake. Gore ne prenesejo podcenjevanja. Tudi na Šmarni gori so že ljudje umirali. Do gora moramo pokazati spoštovanje, in tudi gora nam bo omogočila, da bomo uživali, napolnili baterije...
Vsekakor to ni moja bojazen, da me bo kdo prehitel, da moram tekat naokoli kot zmešan, da bom ohranil mojo pozicijo na aktivacijski lestvici. Saj že nad aktivacijsko lestvico piše, da SOTA ni tekmovanje, je pa lepo gledati, kako napreduješ po lestvici...
Pa še par tehničnih opazk:
1. Če hodita dva v paru; npr. Sabina in Miloš, Robi in Dejan, pa še Zvone gre zraven zadnje čase; se mi zdi nepotrebno, če delajo vsak vsakega. Saj vem, da je lepo, če oba pozdravita Janeza, pa Francija, pa mene ampak to potegne kup administracije za sabo. Saj za aktivacijo potrebuješ samo 4 zveze. Če sta dva na aktivaciji, mislim da ni problem narediti osem qsojev. Prvi naredi štiri in prepusti mic naslednjemu. Jaz kot lovec, ki naredim oba aktivatorja, dobim točke samo za enega.
2. Sem pred nakupom FT897, ampak se premišljujem, ali se mi sploh splača nakup. Sicer kupil jo bom za domači shack, ampak, ker zveze na aktivaciji niso točkovane, se mi ne zdi smiselno trogati celotnega shacka v hrib. Ne predstavljam si, da bi zadnjič na Stolu raztegoval ribiško palico z dipolom. Sploh pa ne v takem vetru, kot je bil tisti dan.
Nikjer nisem opazil, da bi ravno zaradi takih primerov točkovali zvez na KV oz UKV. Logično bi se mi zdelo, da bi npr. za vsakih 20 zvez dobil eno točko. Če bi bilo to točkovano, bi pa res na Stolu vztrajal, kot je včeraj S57JJ vztrajal na Velinku.

To pisanje je samo plod mojega razmišljanja. Ne pričakujem nobenih akcij zaradi tega, prav tako se opravičujem, če se komu zdi, da je zaradi mojega pisanja užaljen. Vsak ima pravico, da gorništvo in SOTO razume in doživlja na svoj način. Do tega ima vsak popolno pravico.
Ko sem se pričel ukvarjati s SOTO, sem spoznal veliko novih, zanimivih ljudi. Nekatere sem že spoznal v živo, srečanj z nekaterimi pa se še veselim.


Lep pozdrav vsem, še veliko zvez, veliko prelepih trenutkov v naravi,

Andrej - S53MN

Zdravo Andrej!

Zanimivo razmišljanje. Moj kratek komentar. Glede samega točkovanja bom ponovil nekaj podobnega, kot sem pisal že na LEA forumu. Nismo se ga zmislili v Sloveniji, pravila igre so pač taka kor so. Še vedno obstaja možnost, da nekdo nadgradi SOTA S5 v nekaj podobnega, kot so naredili Hrvati z IOCA, ker so imeli premalo JOTA številk za svoje otoke. Vse je možno, le aktivnost mora biti dovolj velika, nekdo mora zadeve prevzeti, postaviti pravila in voditi aktivnost.

Glede dirkanja po hribih menim, da se bo tudi to s časoma umirilo. Ni prepovedano, če nekdo vidi v tem izziv, dogaja pa se tudi preko naših meja. Preko poletja je potekala prava tekma med dvema ali tremi operaterji na KV, kdo bo hitreje zbral 1000 aktivacijksih točk. Tudi prav, če so to poizkusili, zdaj jih ni nikjer več na bandu.

Glede "ponavljanja zvez" z istega vrha je stvar odločitve vsakega posameznika na enem ali drugem koncu zveze. Par dodatnih vpisov v log tudi ni poseben problem - govorim pri mojih več kot 50 KV zvezah v povprečju na aktivacijo.

Vlačiti KV na hrib ali se zadovoljiti z minimalnimi štirimi zvezami na UKV, je tudi odločitev posameznika. Zagotovo se bo vsak od nas kdaj znašel v situaciji, da drugega kot ročno postajo ne bo mogel vzeti s seboj. Kljub vsemu pa je SOTA namenjena tudi tistim, ki ne morejo v hribe in doma za postajo čakajo na naše bolj ali manj šibke KV signale - verjemi mi, zelo veliko jih je in meni je v veselje, če jim lahko potalam "pike" - samo z UKV-jem jih nebi mogel .

Glede "full size" KV anten in slabega vremena nas čaka še nekaj tehničnih izzivov, saj se zagotovo vsak zaveda, da ravno povsod se pa tudi ne bo dalo z 10m fiberglas palico in dipolom . Ob tem pa bi se radi izognili "oh in sploh" multiband "palčkam" dolgim tja do 1.5 metra vrednim nekaj 100 EUR, ki niso dosti boljše od umetnega bremena.

Evo, pa sem pristavil moj piskrček v filozofsko razpravo. Dobro smo zastavili, lepo zadeva napreduje, tam nekje čez kake dobrega pol leta pa bo ravno pravi čas (prva obletnica), da vidimo, kje smo in kam bomo šli naprej ....

Pozdravljeni dragi Sota aktivatorji in lovci,

naj najprej povem, da sem eden tistih, kot Andrej, saj je Sota bila kriva, da sem zopet aktiviral radioamaterstvo, saj sem pred pol leta prodal vso Ham kramo. Se pravi nazaj me je potegnila v bisvu narava, planine, Ham je le še dodatna vrednost.
V začetku, sem tudi jaz tekal vsak dan na hrib in gledal na Database kako lepo se moj klicni znak pomika navzgor po lestvici, a sem počasi ugotovil, da postajam žrtev teh točk in razvrstitve na lestvici, kar se mi zdi "mal mim". Prejšnji teden sem hotel na Veliko planino, vse sem že imel spakirano, tik preden odrinem, pa pogledem na webcam, ki je na Veliki planini.
Megla na kvadrat, skoraj nič se ni videlo. Nato se zamislim in si rečem: "A so res vredne te točke tolk, da bi šel gor zaradi njih v meglenem vremenu? " Lahko bi šel, se peljal gor z nihalko in nato z sedežnico, naredi tistih nekaj zvez, a kaj bi imel od tega, razen osem točk? Še isti moment vržem dol nahrbtnik in pozabim na Veliko planino in na točke. Hočem reči, da če že grem v hribe na aktivacijo, hočem od tega tudi kaj imeti. Nočem gor v nekem stresu, ker moram biti dol takrat in takrat in naprej tam in tam. Hočem se na vrhu dol "počit " in se naužit razgleda in nato v miru pripravit opremo in uživati v
vspostavljanju zvez. Isto je z lovskimi točkami.Če sem doma in vidim napoved, se seveda javim fantom in punci, ki so na vrhovih, da pomagaš in nagradiš v bistvu njihov vzpon na vrh, vendar si zaradi tega ne mislim na glavo obrnit celega življenja. Pred kakim mescem sem celo nedeljo popldan sedel pred postajo, da bi ujel tistih nekaj lovskih točk in zaradi tega z družino nismo nikamor šli, čeprav je bilo lepo vreme. Danes bi ravnal drugače(najverjetnej bi šel sam na kako SOTO hi)
Tudi moje pisanje ni uperjeno zoper bilo koga, je samo osebno razmišljanje in pogled na vse skupaj.Moj zaljuček je:
ja SOTA ja, ampak ne za bilo kakšno ceno, ne zaradi uvrstitve na Database, predvsem zaradi lepih trenutkov v hribih, zaradi narave, zaradi ljudi, lepih fotk in spominov, ki ti osanejo celo življenje.

73, Lukas

Pa še moje videnje.
Niri ne vem, kje točno se nahajam na lestvici. Imam pet hribov in tri gore. Na hribe gre z mano žena in v nahrbtniku zraven opreme še mali Vid. V gore pa zaradi varnosti samo prijatelj. V planu imam za letos še dvakrat čez 2500m, seveda, če bo vreme in čas dopuščal. Pa naj ne izgleda kot hvala. Hvalil se bom drugo leto, ko pade Škrlatica. Obvezno pa gre z mano vedno KV, kamera in fotoaparat. Niti na misel pa mi ni nikdar padlo, da bi naredil samo toliko zvez, da se mi priznajo točke.
V hribe sem hodil prej in bom hodil dokler me bojo nosile noge. Najbolj pošteno bi bilo, če ne bi bilo točk. Vsi bi hodili v hribe iz veselja. Saj je, vsaj zame, najpomembnejše, ko drugi iščejo mene in nisem tisti mali, ki se mora prekleto potrudit za eno ubogo zvezo. Da o razgledih z vrha niti ne govorim.

Kaj sem hotel sploh povedati....? Pa saj naslov filozofski kotiček vse pove.
Lp Boris

.

.

Miloš!
V svojem postu te sicer omenjam, ampak ne v kontekstku tekmovalnosti. Omenjam te v čisto tehničnem vprašanju podajanja mikrofona na vrhu. Doma je čisto logično, da si ga podajata. Je pa seveda lepo, da se pozdravi vsakega znanca iz frekvenc, kateri te pokliče.
O tekmovalnosti ne bi razpravljal, ker je nisem omenjal v tem kontekstu, da bi nekdo (ali pa tudi jaz) naredil statistiko aktivacij, zvez itd. Govoril sem samo o občutku, ko prideš na vrh. Eno je, če prideš na vrh trikrat v enem dnevu, drugo pa je ....
Saj sploh ne vem, zaradi mene greš lahko na deset aktivacij na dan. Napisal sem na koncu, da mi je vseeno, kako nekdo drug doživlja hribe, napisal sem samo svoje razmišljanje.
Vsak ima pravico do svojega načina življenja, in v to se ne mislim vmešavati.
Moram pa reči, da vaju oba spoštujem, sploh, odkar sem zvedel za Sabinin vid. Marsikdo zdrav se ne premakne več kot deset metrov iz domače hiše, Sabina pa samostojno hodi na Šmarno, itn.
Na statistično argumentirane poste ne bom več odgovarjal, ker moj prvi post ni imel slabega namena. Samo predstaviti moje mišljenje o doživljanju gora.
Ampak izgleda, da mi ni najbolje uspelo.

Zopet jaz, hi

ko sem se ponovno vključil nazaj v HAM preko SOTE in ugotovil, da ima tudi SOTA svoj forum, sem si na tihem dejal:
" Upam, da ne bo kot na LEI." Tole je kar dost podobno.Vem, da Andrej ni mislil nič slabega z njegovim postom, ker sem sam podal tudi podobno razmišlanje, tudi sam nisem imel konkretno nikogar v mislih, prisežem.
Imel sem priložnost spoznati oba, oba sta fejst fanta in ne bi bilo fajn, da zaostrujeta, mi med sabo, kolk nas je, moramo biti prijatelji, saj nas je samo okoli 30.Do penzije je še daleč, do takrat osvojimo vsi ziher 1000 točk (hi)
Upam, da se sedaj oglasita drug drugemu na SOTI, drgač je to čist "mim"

Malo sprostimo zadevo,

Lep pozdrav, za vikend bo lepo vreme, slišimo ali vidimo se na SOTI!

73, Lukas

S57LU napisal/-a: ... Malo sprostimo zadevo ...

Natanko tako, kot pravi Lukas. Zagotovo si bo vsak našel svoj "uržah", da bo v SOTA aktivnosti, taki ali drugačni, užival. O kakih morebitnih medsebojnih zamerah iz preteklosti se je verjetno bolje pomeniti v živo - če ne drugače pa drugi ponedeljek 13. oktobra v Loki (dobro da ni petek ). Rad se mejte, pa bo za vse dost prostora

Pozdravljeni.

Vsem, ki ste se ( smo se ) oglasili na tem forumu, je skupno to, da smo v SOTI , na takšen ali drugačen način našli svoje zadovoljstvo.
Pravila sama niso idealna, še manj pa da bi bila "pravična" ... so le nekakšen skupni dogovor smernic, ki so jih sprejele članice SOTA združenja.
Tega, da bi bilo za vse prav, verjetno ( sigurno ) nikoli ne bo, že zaradi tega ker jih postavljamo ljudje, vsak z svojim pogledom in dojemanjem sveta okoli sebe in časa v katerem živimo....
Pa vendarle najdemo veliko skupnih točk, ki nam predstavljajo skupno zadovoljstvo in nas motivirajo do te mere, da smo pripravljeni vložiti
dodaten napor in v okviru svojih možnosti prispevati k uspešni aktivnosti, katere uspeh se izraža z povečanim številom zadovoljnih posameznikov...
Večje število aktivnih pomeni tudi večji potencial za nove ideje .... včasih tudi več problemov.... Takšni smo ljudje, vendar tako kot nas narava izuči,
da smo spoštjivi do nje , moramo sprejemati posameznike taki kot so in graditi na tistih točkah, ki so nam skupne. Še posebaj v tem primeru, ko gre za hobi, torej za tisti "del življenja" v katerem najdemo vsak svoja zadovoljstva, za lažje premagovanje vsakodnevnih problemov....

Že res, da je "teorija" eno, "praksa" pa drugo.... tako kot je pisanje e-mailov in komuniciranje preko interneta nekaj, kar ne more nadomestiti
medsebojnega srečanja in spoznavanja ljudi ..... Torej, ob kateri priložnosti se srečamo "v živo" ?

73 de S58R - Rado