Tukaj
Že takoj iz parkirišča sledim smerokazu, saj nisem želel iti po cesti.
Pot sprva vodi ob robu travnika, kjer je tudi nekaj razgleda proti Dravogradu in proti Uršlji.
Na poti proti vrhu je bilo precej ovir, očitno je bil ne dolgo nazaj vetrolom.
Vrh je precej poraščen in ima praktično vse. Po vpisni knjigi sodeč ima tudi kar nekaj obiskovalcev, čeprav sam
v dveh dnevih in na štirih vrhovih nisem srečal nobenega.
Kljub poraščenosti in pozni uri naredim solidno število zvez in tudi tukaj nobene na dveh metrih. Očitno bom moral razmisliti o
boljšem "setapu" za to področje.
Nazaj se vračam po cesti, po kateri se lahko pripeljemo čisto pod hrib.
