Na vrh se podam iz severno zahodne strani, ki je mogoče malo bolj neobičajno, saj nas poti ne pripeljejo tako visoko, kot nas verjetno po južni strani. Parkiram na mestu označenem s P (glej sliko), dokaj blizu kmetije Stane.
Poti tukaj ni, zato koristim sprva vlako, potem pa brezpotje po strmem pobočju in naprej zopet po vlakah naprej. Vrh je neizrazit, zato si ga malo bolje ogledam. SOTA koordinate so tukaj prestavljene malo preveč SZ in dejansko niso najvišja točka. Kakšne kote nisem videl, saj je bilo kar nekaj snega.
Sam se namestim kar pri označbi za vrh, ki je zgolj plastificiran papir, saj je še največ prostora in znotraj SOTA omejitev. Naredim veliko zvez a nobene na 2m.
Vračam se v isti smeri in skušam slediti vlaki na JZ strani, a v srednjem delu naredim napako in se usmerim napačno, tako, da sem še vedno nekaj spusta na spodnji del vlake po brezpotju.
Moralo bi mi biti res dolgčas, da bi se vračal na Ludranski vrh.
Pot. Rdeča gor, modra dol.
Na vrhu
Nekaj razgleda na poti iz vrha. Črna.
Najevska lipa, naravna znamenitost kraja
Z avto se vračam severno okoli hriba po makadamski poti mimo Božičevega slapu. Lepo.
