S5/BR-023 Trstelj
Objavljeno: 02 Jan 2016, 15:51
Trstelj je označeval eno od smeri na severnem robu Komenskega Krasa, ki si jih je Italijanska armada določila za smeri preboja soške fronte v bitkah, ki so sledile zavzetju Gorice. Branilci so jih zaustavili približno 4 kilometre prej – na pobočjih Fajtjega hriba in Velikega vrha, južneje pa v okolici Kostanjevica na Krasu od koder je frontna črta prestopila Brestoviški dol in se dvignila na pobočje Grmade in naprej proti Jadranu. Trstel z okolico je predstavljal neposredno zaledje fronte. Sedlo med Trsteljem in Taborom (Sveti Ambrož) pa je pogosto omenjano v spominih preživelih kot eno od izhodišč, kjer so se zbrale enote pred odhodom proti Fajtjemu hribu in Velikem vrhu.
Del ekipe se ponovno zbere v Ajdovščini. Od tu se dvignemo skozi Dorenberk proti prevalu Železna vrata in naprej do Lipe, kjer se sestanemo s primorskim delom ekipe. Nadaljujemo v smeri Temnice in desno v smeri Črnih hribov. Odcep za Trstelj je označen. Vozila pustimo na parkirišču ob koncu asfalta. Tu nekje je moralo biti zbirališče enot. Če bi bilo vreme lepše, bi se splačalo ogledati vzpetino Tabor (Sv. Ambrož). Po opisih na prestreljeni informacijski tabli bo ogled zanimiv.
Proti vrhu sledimo zelo solidno gozdno cesto (morda gre za »protipožarno cesto«), ki gre sprva proti severu, nato pa se ovije po južnem pobočju Stola na sedlo med njim in Trsteljem. Ob poti opazimo kar nekaj kavern in drugih predelav terena. Vse dokaj verjetno ne sodijo v čas pred stoletjem, temveč v čase nekdanje skupne države.
Vrh nas pričaka v megli a kljub temu ni kakega posebnega mraza. KV in UKV PPS sta hitro postavljena. Na UKV-ju je bilo malo interesa, za vse skupaj pa je lahko kriv tudi stolp profesionalcev, kjer je kup opreme, temu primerno pa je tudi VF polje tam okoli. Standardni KV bandi med 40 in 20m so bili še kar solidni, kakih težav nismo opazili.
Vračamo se po poti do koče in nato kar po cesti do parkirišča. Del ekipe se vrača domov, drugi del pa poišče še troje pokopališč. Eno je med Temnico in Lipo drugi dve sta vzhodno od Lipe. Posebno zanimanje vzbudi pokopališče 46. polka iz madžarskega Szegeda. To pa zato, ker je 3. bataljon tega polka branil Mrzli vrh in tam izdelal znani oltar v eni od kavern.
Prav tako posebno pozornost vzbudijo domača imena padlih, ki so jih s kislino napisali na cinaste ploščice ali vklesali v kamen. Najde se tudi kaka obnovljena ploščica. Kljub temu, da so se naši fantje in možje borili v uniformah tuje vojske, so bili edini, ki so se dejansko borili na lastni zemlji. Zavedali so se, kaj se bo zgodili z nami, če bodo Lahi prodrli … Vse prehitro je precej Slovencev spoznalo, kakšno usodo so jim namenili »osvoboditelji«, ki so tudi po 2. vojni zadržali precejšen del ozemlja med današnjo mejo in Sočo.
Na poti domov nikakor ne moremo mimo spomenika iz 2. vojne, ki je posvečen zmagi jurišnega bataljona XXXI. divizije, ki je v bližini Lipe razbil bataljon SS divizije Princ Eugen, avtorja Toneta Svetine.
Nekaj slik je še TUKAJ
Del ekipe se ponovno zbere v Ajdovščini. Od tu se dvignemo skozi Dorenberk proti prevalu Železna vrata in naprej do Lipe, kjer se sestanemo s primorskim delom ekipe. Nadaljujemo v smeri Temnice in desno v smeri Črnih hribov. Odcep za Trstelj je označen. Vozila pustimo na parkirišču ob koncu asfalta. Tu nekje je moralo biti zbirališče enot. Če bi bilo vreme lepše, bi se splačalo ogledati vzpetino Tabor (Sv. Ambrož). Po opisih na prestreljeni informacijski tabli bo ogled zanimiv.
Proti vrhu sledimo zelo solidno gozdno cesto (morda gre za »protipožarno cesto«), ki gre sprva proti severu, nato pa se ovije po južnem pobočju Stola na sedlo med njim in Trsteljem. Ob poti opazimo kar nekaj kavern in drugih predelav terena. Vse dokaj verjetno ne sodijo v čas pred stoletjem, temveč v čase nekdanje skupne države.
Vrh nas pričaka v megli a kljub temu ni kakega posebnega mraza. KV in UKV PPS sta hitro postavljena. Na UKV-ju je bilo malo interesa, za vse skupaj pa je lahko kriv tudi stolp profesionalcev, kjer je kup opreme, temu primerno pa je tudi VF polje tam okoli. Standardni KV bandi med 40 in 20m so bili še kar solidni, kakih težav nismo opazili.
Vračamo se po poti do koče in nato kar po cesti do parkirišča. Del ekipe se vrača domov, drugi del pa poišče še troje pokopališč. Eno je med Temnico in Lipo drugi dve sta vzhodno od Lipe. Posebno zanimanje vzbudi pokopališče 46. polka iz madžarskega Szegeda. To pa zato, ker je 3. bataljon tega polka branil Mrzli vrh in tam izdelal znani oltar v eni od kavern.
Prav tako posebno pozornost vzbudijo domača imena padlih, ki so jih s kislino napisali na cinaste ploščice ali vklesali v kamen. Najde se tudi kaka obnovljena ploščica. Kljub temu, da so se naši fantje in možje borili v uniformah tuje vojske, so bili edini, ki so se dejansko borili na lastni zemlji. Zavedali so se, kaj se bo zgodili z nami, če bodo Lahi prodrli … Vse prehitro je precej Slovencev spoznalo, kakšno usodo so jim namenili »osvoboditelji«, ki so tudi po 2. vojni zadržali precejšen del ozemlja med današnjo mejo in Sočo.
Na poti domov nikakor ne moremo mimo spomenika iz 2. vojne, ki je posvečen zmagi jurišnega bataljona XXXI. divizije, ki je v bližini Lipe razbil bataljon SS divizije Princ Eugen, avtorja Toneta Svetine.
Nekaj slik je še TUKAJ