S5/CP-021 Kucelj
Objavljeno: 07 Sep 2008, 10:30
Po daljši odsotnosti s frekvenc ponovno en hiter popoldanski skok na hrib in to kakšen hrib 
... prav mi je 
. Kucelj 920m bo pri meni zagotovo pristal na seznamu vrhov, katere sem obiskal trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več. Vrh je dobesedno zanemarjen - gosto poraščen, tam, kjer so nepokošene senožeti in je možno postaviti postajo, pa je strm ko sam vrag. Ker ga obkrožajo višji hribi, je tudi "radijsko" problematičen. Posebno na UKV.
Pred mano sta bila na Kuclju že Janez in Zvone, ki sta napadla Kucelj z južnega konca - iz smeri Makovc (Karta), saj do tja pripelje peš pot iz smeri Srednjega Brda. Jaz sem si za izhodišče izbral vas Studor. Do tu pridemo preko Poljan, Gorenje vasi, Hotavelj (srečam Zvoneta, ki nekaj ureja okrog hiše) in mimo odcepa za Volako. Kažipoti obstajajo, le slediti jih je potrebno.
Odcep za cesto, ki pelje iz Studorja proti Makovcam sem najprej zgrešil, ker izgleda, kot da bi bil samo dovoz do hiš nad cesto. Bodite pozorni na asfaltiran odcep levo, ki je malce pred novo, živo rumeno hišo, pokrito z živo rdečo opeko (hiša je na desni strani ceste). Če se peljete mimo te hiše, ste že predaleč. Avto sem pustil malce nad križiščem. Pri prvi domačiji se pozanimam, če s te strani sploh obstaja kaka peš pot, ker na kartah ni ničesar. K sreči obstaja. Sicer je mestoma komaj opazna in bo precej problematična v jesenskem času, ko se bo z drevja usulo listje. Gre pa približno takole:
Nad domačijami v Studorju je potrebno poiskati stezico, ki vas popelje v gozd na obronkih Jureževega vrha. Dvignemo se nad cesto, ki pelje proti Makovcam. Pod seboj vidimo dve hiši (na karti je prikazana le ena). Stezica nas pripelje do sedla med Kucljem in Jureževim vrhom, kjer se z vzhodnih pobočij prevesi na zahodna pobočja hriba. Pot sem izgubil na strmem grebenu, ki poteka iz JV smeri proti vrhu Kuclja. Tu ni ostalo druge, kot direkten vzpon po grebenu, skozi mestoma meter ali več visoko travo. Nekaj metrov pod vrhom (vrh je označen zgolj z "X"-om na konfinu) sem našel majhno jasico, ki je omogočala postavitev vertikalke. Takoj sledi napad muh, ki pa hitro opazijo, da sem na njih pripravljen, zato v glavnem ostajajo v spoštlijivi razdalji.
Postavitev je rutina, največ problemov povzroča strmina, saj se mi akumulator zapelje po bregu. No, na koncu le uredim vse kot je treba in se namestim tako, da sem z nogami uprt v manjši grmiček. Še en nov "SOTA Joga položaj"
. Kljub dokaj pozni popoldanski uri je band kar živahen, a probleme dela RTTY tekmovanje, ki me dokaj hitro prežene z 40m na 30m. Še tu nekaj zvez, nato pa skok na UKV, ki prinese še dve zvezi. Poizkusim zlesti prav na vrh in s tem pridobiti par metrov višine, a ne pomaga, da bi signal prišel kam dlje iz tiste luknje. Počasi se že mrači, zato bo potrebno podreti in nazaj proti avtu. V gozdu je že kriza, saj mrak in gosto listje delata pravo temo. Počasi bo potrebno v nahrbtnik dodati naglavno svetilko 
K sreči pri dostopu nisem preveč dvigal nog in sem v listju pustil kar razločno sled, ki mi je pomagala slediti stezo pri povratku.
V Hotavljah se ustavim pri Zvonetu, ki pokaže lepo narejen prototip UKV 3 elementne vertikalne antene. Pogledava, kaj se skriva v dobro ohlajenih pločevinkah, malo podebatirava o SOTA dogajanju v S5, vabi me, da greva neko lepo soboto skupaj na Stol (on kot OE, jaz kot S5 ) in že je čas, da se spravim proti domu. Skratka, prijeten zaključek dneva.
Kljub nekoliko manjšem številu zvez (40) mi še vedno uspe ostajati nad povprečjem, ki sem si ga nekako zastavil za cilj - več kot 50 zvez na aktivacijo, saj sem do sedaj z 22 vrhov naredil nekaj preko 1200 zvez
.
Za tiste, ki bi želeli osvojiti Kucelj še sledeče. Predlagam, da se nanj odpravite v čisto suhem vremenu in tako pozno, da se rosa posuši. V nasprotnem primeru se vam lahko zgodi, da boste zaradi visokih trav premočeni od nog do glave, pri sestopu pa se na vlažnih travah in listju lahko zapeljete v dolino Jeseni, ko bo odpadlo listje, obstaja velika verjetnost, da se stezice, po kateri sem šel jaz, ne bo sploh videlo. Morda je dejansko boljši dostop s strani Makovc. Bosta morda kaj več povedala Zvone in Janez, ki sta domačina v teh koncih.
... prav mi je . Kucelj 920m bo pri meni zagotovo pristal na seznamu vrhov, katere sem obiskal trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več. Vrh je dobesedno zanemarjen - gosto poraščen, tam, kjer so nepokošene senožeti in je možno postaviti postajo, pa je strm ko sam vrag. Ker ga obkrožajo višji hribi, je tudi "radijsko" problematičen. Posebno na UKV.Pred mano sta bila na Kuclju že Janez in Zvone, ki sta napadla Kucelj z južnega konca - iz smeri Makovc (Karta), saj do tja pripelje peš pot iz smeri Srednjega Brda. Jaz sem si za izhodišče izbral vas Studor. Do tu pridemo preko Poljan, Gorenje vasi, Hotavelj (srečam Zvoneta, ki nekaj ureja okrog hiše) in mimo odcepa za Volako. Kažipoti obstajajo, le slediti jih je potrebno.
Odcep za cesto, ki pelje iz Studorja proti Makovcam sem najprej zgrešil, ker izgleda, kot da bi bil samo dovoz do hiš nad cesto. Bodite pozorni na asfaltiran odcep levo, ki je malce pred novo, živo rumeno hišo, pokrito z živo rdečo opeko (hiša je na desni strani ceste). Če se peljete mimo te hiše, ste že predaleč. Avto sem pustil malce nad križiščem. Pri prvi domačiji se pozanimam, če s te strani sploh obstaja kaka peš pot, ker na kartah ni ničesar. K sreči obstaja. Sicer je mestoma komaj opazna in bo precej problematična v jesenskem času, ko se bo z drevja usulo listje. Gre pa približno takole:
Nad domačijami v Studorju je potrebno poiskati stezico, ki vas popelje v gozd na obronkih Jureževega vrha. Dvignemo se nad cesto, ki pelje proti Makovcam. Pod seboj vidimo dve hiši (na karti je prikazana le ena). Stezica nas pripelje do sedla med Kucljem in Jureževim vrhom, kjer se z vzhodnih pobočij prevesi na zahodna pobočja hriba. Pot sem izgubil na strmem grebenu, ki poteka iz JV smeri proti vrhu Kuclja. Tu ni ostalo druge, kot direkten vzpon po grebenu, skozi mestoma meter ali več visoko travo. Nekaj metrov pod vrhom (vrh je označen zgolj z "X"-om na konfinu) sem našel majhno jasico, ki je omogočala postavitev vertikalke. Takoj sledi napad muh, ki pa hitro opazijo, da sem na njih pripravljen, zato v glavnem ostajajo v spoštlijivi razdalji.
Postavitev je rutina, največ problemov povzroča strmina, saj se mi akumulator zapelje po bregu. No, na koncu le uredim vse kot je treba in se namestim tako, da sem z nogami uprt v manjši grmiček. Še en nov "SOTA Joga položaj"
. Kljub dokaj pozni popoldanski uri je band kar živahen, a probleme dela RTTY tekmovanje, ki me dokaj hitro prežene z 40m na 30m. Še tu nekaj zvez, nato pa skok na UKV, ki prinese še dve zvezi. Poizkusim zlesti prav na vrh in s tem pridobiti par metrov višine, a ne pomaga, da bi signal prišel kam dlje iz tiste luknje. Počasi se že mrači, zato bo potrebno podreti in nazaj proti avtu. V gozdu je že kriza, saj mrak in gosto listje delata pravo temo. Počasi bo potrebno v nahrbtnik dodati naglavno svetilko K sreči pri dostopu nisem preveč dvigal nog in sem v listju pustil kar razločno sled, ki mi je pomagala slediti stezo pri povratku.V Hotavljah se ustavim pri Zvonetu, ki pokaže lepo narejen prototip UKV 3 elementne vertikalne antene. Pogledava, kaj se skriva v dobro ohlajenih pločevinkah, malo podebatirava o SOTA dogajanju v S5, vabi me, da greva neko lepo soboto skupaj na Stol (on kot OE, jaz kot S5
) in že je čas, da se spravim proti domu. Skratka, prijeten zaključek dneva. Kljub nekoliko manjšem številu zvez (40) mi še vedno uspe ostajati nad povprečjem, ki sem si ga nekako zastavil za cilj - več kot 50 zvez na aktivacijo, saj sem do sedaj z 22 vrhov naredil nekaj preko 1200 zvez
.Za tiste, ki bi želeli osvojiti Kucelj še sledeče. Predlagam, da se nanj odpravite v čisto suhem vremenu in tako pozno, da se rosa posuši. V nasprotnem primeru se vam lahko zgodi, da boste zaradi visokih trav premočeni od nog do glave, pri sestopu pa se na vlažnih travah in listju lahko zapeljete v dolino
Jeseni, ko bo odpadlo listje, obstaja velika verjetnost, da se stezice, po kateri sem šel jaz, ne bo sploh videlo. Morda je dejansko boljši dostop s strani Makovc. Bosta morda kaj več povedala Zvone in Janez, ki sta domačina v teh koncih.