S5/TK-013 Javornik
Objavljeno: 03 Feb 2013, 17:30
Na Javornik se vračam malo manj kot po enem letu. Tokrat se z Jurijem domeniva, da skupaj skočiva med kozle. Skupaj z njegovim bratom se dobimo, tako kot pred leti decembra, v Črnem vrhu. Vreme ni obetavno, temperatura globoko pod ničlo. Če bo gori pihalo, z mojo aktivacijo ne bo nič. Zdravje je le zdravje.
Nekaj serpentin iz Črnega vrha proti Colu in najdemo označen odcep levo. Nadaljevanje je nekoliko bolj adrenalinsko, saj je cesta komaj dovolj široka za en avto. Samo da ne bo nikogar nasproti!
Izhodišče je že poznano, le da je tokrat dosti bolj zasneženo kot pred leti, ko smo skupaj napadla Javornik tam okoli nastopa zime. Gaz obstaja, a je ozka in nezanesljiva. Drsi levo in desno. Nekaj časa sledimo položno gozdno cesto nato zavijemo desno na pešpot proti našemu cilju.
Vreme nam je kljub vsemu naklonjeno. Niti sapice, zato se na sončku (kljub temperaturam pod ničlo) kar da zdržati. PPS postaviva na travniku malo pod vrhom na več ali manj standardni lokaciji. Žal pogoji na bandu in več tekmovanj povzročijo, da se v logu ne znajde toliko lovcev, kot bi si želela.
Za konec sta dva novopečena KV CW »kozla« ugotovila, da bo potrebno najti še kak vzrok, za takle skupni dogodek. Povratek proti izhodišču se je kljub stalnemu spustu kar vlekel. Vzpon je zaradi zoprne poti vzel kar uoo in tričetrt. Spust je bil nekoliko hitrejši.
Zgodba, kako je Angležem vseeno, katero žival so vzeli za maskoto »Mountain goat«, pa sodi v drugi del foruma.
Nekaj slikic (avtorji smo vsi trije) pa na standardnem mestu …
Nekaj serpentin iz Črnega vrha proti Colu in najdemo označen odcep levo. Nadaljevanje je nekoliko bolj adrenalinsko, saj je cesta komaj dovolj široka za en avto. Samo da ne bo nikogar nasproti!
Izhodišče je že poznano, le da je tokrat dosti bolj zasneženo kot pred leti, ko smo skupaj napadla Javornik tam okoli nastopa zime. Gaz obstaja, a je ozka in nezanesljiva. Drsi levo in desno. Nekaj časa sledimo položno gozdno cesto nato zavijemo desno na pešpot proti našemu cilju.
Vreme nam je kljub vsemu naklonjeno. Niti sapice, zato se na sončku (kljub temperaturam pod ničlo) kar da zdržati. PPS postaviva na travniku malo pod vrhom na več ali manj standardni lokaciji. Žal pogoji na bandu in več tekmovanj povzročijo, da se v logu ne znajde toliko lovcev, kot bi si želela.
Za konec sta dva novopečena KV CW »kozla« ugotovila, da bo potrebno najti še kak vzrok, za takle skupni dogodek. Povratek proti izhodišču se je kljub stalnemu spustu kar vlekel. Vzpon je zaradi zoprne poti vzel kar uoo in tričetrt. Spust je bil nekoliko hitrejši.
Zgodba, kako je Angležem vseeno, katero žival so vzeli za maskoto »Mountain goat«, pa sodi v drugi del foruma.
Nekaj slikic (avtorji smo vsi trije) pa na standardnem mestu …
