SOTA S5

Zborno mesto lovcev na osmice in aktivacije Tera je bilo v Vipavi. Bojni posvet ob jutranji kavici, hiter popravek ure glede pričetka aktivacije in že smo na poti proti Podnanosu. Tu se odcepi cesta v smeri Vrabč in nato proti Velikemu Polju, kjer bo izhodišče pohoda na Ter.



Vozila pustimo malce pod nečem, kar spominja na stajo, in jo mahnemo po požarni preseki (cesti) v smeri vrha (rdeče). Slab kilometer in pol poti skupaj z okoli 100 višinskih metrov ni prehud napor, ki ga brez naprezanja zmoremo v dobrih 20 minutah.



Tik ob vrhu je nekaj klopi in miza, tako da udobja ne manjka. Kar nekaj dreves so podrli tu okoli, tako da ni nobenih težav s postavljanjem anten. Boris s ponosom pokaže W8A zastavico, ki naj bi bila do prihodnjič deležna še nekaterih popravkov. Poizkušamo delati na dveh bandih hkrati (30 in 40m), a je nekaj težav z medsebojnimi motnjami. Nič čudnega, saj so antene le par metrov narazen.



Vračamo se po nekoliko daljši poti – poti, kjer sem pred letom in pol dostopal na Ter. Opazujemo dvokrica, ki nad našimi glavami izvaja akrobacije. Meni ga ni uspelo ujeti, upam, da je kdo od ostale trojice imel kaj več sreče.



Sledi vožnja do osmice SE-001. Spustimo se v dolino Raše in se na drugi strani povzpnemo v Štorje. Nadaljujemo v smeri Sežane, a nas nekako na pol poti kažipot in oljčna veja potegneta na desno proti Grahovem Brdu. Osmice v samem centru vasi ne morete zgrešiti. Pojemo, popijemo in že se porajajo ideje, za prihodnjo dvojno aktivacijo …

Nekaj slik v večjem formatu je v galeriji.

To kar je Jure zapisal je pa malo rečeno smešno. Ni bilo čisto tako. Za vsako zvezo se je bilo potrebno trudit. Tudi tako, da se je z lečo fokusiralo signale direktno v postajo. Pa začnimo od začetka…

Nekaj minut pred predvidenim odhodom na zaslužen kafe z grozo ugotovimo, da združenje sploh nima aktivatorske zastavice. Z najsodobnejšo tehniko odrežemo kos platna, narejenega nekje na kitajskem namenjenega izključno za izdelavo praporjev. Po opravljenem natečaju za najboljši motiv je bilo ugravirano z etilnim laserjem začasno podobo na bodočo aktivatorsko zastavico. Sledilo je skrbno zvijanje in spravilo na zadnji sedež našega uradnega terenskega vozila.

Od tu naprej lahko preberete opis Jureta, kako se je prispelo na vrh hriba Ter, kateri je slučajno tudi najvišji vrh male Švice. Švicali smo celih 15 minut po posebej za nas pripravljeni cesti.
Na vrhu hriba so, seveda spet samo za nas, izdelali in postavili nekaj klopi in miz. Bili so zelo prijazni saj so postavili dva kompleta. Eden na soncu, drugi v senci, saj niso bili sigurni kaj nam bolj ustreza.

Da bi prej končali smo postavili kar dve anteni. In smo. Baje smo naredili samo dve DXCC. Eu in 9A.
In sedaj ta glavno.
Ker v naših pravilih ni možno aktivirati osmice , če nisi vsaj na borjaču je bil potreben premik. Cilj je najvišja osmica v Sežanskem območju.W8A S5/ SE-001.
Na zadnji aktivaciji je bil zasleden pomislek o veljavnosti, saj je bil slikan samo del lobanje od kelnarce. Vsa ostala videnja so bila posledica aktivacije. Tokrat smo se potrudili in Kelnarco slikali, filmali v vseh možnih formatih. Tudi ko samo za nas pleše na mizi. Hmm, mogoče je to zadnje spet posledica aktivacije. O tem bo S5 W8A Hq še razmislil na naslednjem sestanku.
Bistvo: Teran je lahko samo Kraški. Ma, če ga popije Lokavčan kakšen je? Ja kakšen, dober. Voda je bila zanič in smo jo uporabili samo za pranje pribora in kozarcev. Koliko smo spili ne bom izdajal, da ne bo kdo uvedel davka na hvalo. Klobase, prata, rebrca, zelje, repa…. Mmmm.


Video baje bo. Slike kelnarce tudi... Naslednja aktivacija za diplomo osmice tudi. Kot je zaukazal W8A HQ bo treba v tujino…

Boris S54Q