Zdravo!
Ni mi dalo miru in sem želel kaj več izvedeti o teh malih "čudežnih" antencah. Za izhodišče mi je bilo dvoje. Prvo je bila knjiga Toma, N6BT v kateri govori o svojih začetkih radio amaterizma. V začetku knjige navaja, da je skoraj vsaka zadeva lahko antena. Začel je z aluminijsatimi okenskimi okvirji, nadaljeval s 100W žarnicami, kasneje je poizkusil celo s faziranjem treh 100W žarnic. Končalo se je z ustanovitvijo znamke Force 12, raziskavami na področju vertikalk na morski obali (Team Vertical), itd. Zelo poučno branje za vsakogar, ki ga te zadeve nekoliko bolj zanimajo.
Drugo izhodišče je kup DOS-ovih programčkov, ki jih je naredil pokojni G4FGQ. Med njimi je tudi eden , s katerim lahko izračunamo prilagoditev kratkih vertikalnih anten (vertload.exe). Preden začnemo vnašati podatke moramo prebrati nekaj navodil, tako da z uporabo ne sme biti težav. Izračunov nisem preverjal v praksi, a nam vsaj nakažejo, kaj lahko od teh malih anten pričakujemo.
Največja neznanka pri vseh vertikalnih antenah so izgube v tleh. Tu sem vzel, da se gibljejo okoli 20 ohmov (2 radiala na tleh). Natančnih dimenzij Falcon antene nimam, zato sem jih ocenil na osnovi slik. Dolžina sevalca naj bi tako bila 175cm, dolžino navitja sem ocenil na 0.5m, premer navitja na 30mm, žico navitja na 1mm.
Rezultate sem primerjal z vertikalko polne višine, prav tako z dvema radialoma. Rezultati so zanimivi. Na 7MHz je izkoristek antene polne velikosti okoli 60%, kar je v okviru pričakovanj. Izkoristek ob ostalih nespremenjenih parametrih zelo niha v odvisnosti z izgubami v zemlji (parameter H), kar je tudi pričakovano.
- Primerjava 40m
- 40m.jpg (190.5 KiB) Pogledano 14381 krat
Kratka, zgolj 1.75m dolga antena, ki ima na dnu pol metra dolgo špulo, ima izkoristek okoli 4%, a je zgolj za dve S enoti slabša od svoje večje kolegice. V praksi to pomeni, da boste še vedno lahko naredili kar nekaj zvez, izgubili pa boste vse tiste, ki so vas pri anteni polne dolžine komaj še slišali.
- Primerjava 20m
- 20m.jpg (189.17 KiB) Pogledano 14381 krat
Na 20m so zadeve boljše, kar je razumljivo. Full size antena ima prav tako izkoristek okoli 60%, mala antenca pa okoli 16% in je le za 1S enoto slabša od velike sestre.
Skratka - tudi s tem malim antenam gre, a je ogromno odvisno od zemlje. Čim več radialov vsekakor pomaga. Na aktivaciji, ki jo opisuje Rado, mu je za radial služil verjetno le oplet koaksa, s katerim je napajal anteno. Vsak se lahko poigra s programom, kako so videti številke v primeru različnih kvalitet tal.
Morda so številke, k jih navajam zgoraj, celo nekoliko preoptimistične. Meritev SWR-a na Falcon anteni, ki jih objavljajo nekateri lastniki kažejo na veliko širokopasovnost antene. To pa pri tako kratkih antenah dosežemo le na račun večjih izgub, s katerimi se dodatno zniža izkoristek. Zagovo ste že slišali za super širokopasovne antene, ki so bile namenjena vojski. Navite so bile iz uporovne žice ...
