Pot me vodi iz Šk. Loke proti Ljubljani, od tam po AC do odcepa za Velenje in naprej skozi Slovenj Gradec do Dravograda. Tu me GPS usmeri preko Drave desno in kmalu levo proti območju Sveti Duh. Očitno je škatlica izračunala, da bom tu hitrejši. Dobra makadamska cesta se malo pod cerkvijo Sv. Janeza Krstnika priključi asfaltni cesti, po kateri bi se pripeljal, če bi preko Drave zapeljal levo in nato kmalu desno v pobočja Ojstrice. Opis na http://www.hribi.net predlaga, da nadaljujemo peš od parkirišča pri cerkvi, a se raje odpeljem še cca 3km do planinskega doma, ki je bil zaprt.
Pot proti Košenjaku se prične takoj ob informacijski tabli ob domu. Začetek je precej strm, zato bi bilo morda celo bolje, če bi se zapeljal do lovske koče (l.k) in jo mahnil po vlaki, ki se ji tako ali tako priključim. Pot je dobro markirana, tako da kakih posebnih težav z orientacijo ne sme biti. Razgledov ne boste deležni, saj poteka po gozdu. Tam, kjer bi se lahko kaj videlo, pa pogled zastirajo megle in oblaki, ki se vlačijo okrog vrha.
Na vrhu je dovolj čistine, da s postavljanjem anten ne sme biti problema. Vse klopi se nahajajo v Avstriji, zato pozornost, glede izbire lokacije za postavitev PPS-a, ni odveč. Zaradi močnega vetra se umaknem malce JV od vrha in se skrijem v luknjo. Nekoliko bolj napeta žica vertikalke pa pomaga, da drog in sama antena preveč ne opletata.
Pričnem na UKV, se preselim na KV in nazaj na UKV. Frekvence so živahne, zato potrebujem približno uro in pol, da podelam vse zainteresirane. Sledi prenos opreme preko meje in ponovno postavljanje anten. Tu so klopce povsem uporabne, a KV PPS vseeno nekoliko odmaknem od dreves. Pred pričetkom se odločim za malico, kar ni najboljša odločitev. Po povratku na KV ugotovim, da se pripravlja tekmovanje in razni »snagatorji« že zasedajo frekvence, zato se kaj hitro umaknem na 30m.
Ob koncu aktivacije se kot v posmeh pokaže celo nekaj sonca. Natanko po štirih urah zasedbe vrha se pričnem vračati po spremenjeni poti proti izhodišču (zeleno). Prvi del spusta poteka po stezici, sledi kar soliden kolovoz, ki pripelje na zelo dobro in široko cesto. Ta je bistveno boljša od tistega dela kasneje, ki je na karti označeno rumeno, in pripelje na cesto malo pod domom.
Nezahteven pohod. Dolžina dostopa je približno 2km s 400m višinske razlike. Povratek ima enako višinsko razliko, a je pot dolga približno 4km. Ta smer bi bila lahko uporabna tudi za dobrega gorskega kolesarja. Kot rečeno, bi se prihodnjič odločil za izhodišče pri lovski koči, od koder bi se tudi dalo lepo krožno zaključiti pohod.
Hvala za zveze in spote!
Nekaj slik v večjem formatu je v galeriji.