Smer Velenje – Šoštanj – Sleme in nato do konca asfalta, nato naprej mimo odseka za Uršljo goro do t.i. Ciganarije. To je prostor na katerem pohodniki parkirajo svoja vozila. Če vam bo to izhodišče za začetek pohoda je OK, drugače zavijete desno nekaj deset metrov prej….. Kot je videti na zgornjem zemljevidu, je ta odsek narobe označen ( in to je bil vzrok moje daljše poti prvega obiska na Uršljo goro …. ) točka 1.
Tu je tudi tabla z prikazom bližnjih vrhov in poti ( žal oznake za Kavnikov vrh ni ). Nato sem nadaljeval vožnjo vse po tej makadamski cesti, do jase ( točka 2 ), pred katero je dosti parkirnega prostora na katerem pustim avto. Tu zavijejo trije kolovozi levo in desno pot na Kotnikov vrh. Med omenjenimi tremi kolovozi ( vidi se da sta bila prva dva v uporabi davno tega… tretji pa je ena od možnih poti na Uršljo goro… ), je potrebno kreniti po srednjem.
Po dobre pol ure hoje, malo pred vrhom zavijemo levo, kjer se nahaja vrh. Ta je zaraščen in potrebno se je malo sprehoditi da najdemo primeren prostor.
Obilen štor, mi ponuja pogoje za postavitev »delovnega okolja«, samo anteno pa raztegnem ( bolje rečeno ovijem ) nad koliko toliko odprto smreko….
V kratkem času naredim okoli 50 zvez, za kaj več pa zmanjka časa, saj se je bilo potrebno pravočasno umakniti pred prihajajočo se nevihto….
Mi je pa ta aktivacija ostalo v spominu po naslednjem dogodku….
Med tavanjem oz. iskanjem vrha, mi nasproti prideta dva vesela pohodnika.
Seveda takoj izkoristim nenadejano priložnost in ju vprašam:
»Ali sta iz teh logov oz. ali poznata okolico ?«
»Seveda sva » veselo odgovorita.
»In kje se nahaja Kavnikov vrh ?«
»Prvič slišiva za tak vrh !«
Kar vroče mi je postalo, zato ju previdno vprašam,
"Katere so pomembnejše točke tod okoli ? "
Pa mi naštejeta nekaj kmetij, na katerih je možno dobiti pijačo.
???
»Od kod pa sta ?« ju vprašam.
»Iz Slovenj Gradca« ponosno odgovorita.
Malo je manjkalo, da nisem preklopil na njuni »valovni dolžini« in vprašal : »Ali poznata Silvota ?«
73 de S58R - Rado