Iz Loke peljem v smeri Železnikov in sredi vasi Bukovica sledim kažipotu za Stirpnik (temno modra sled). Če se peljete mimo cerkve, ste odcep zgrešili!. Sprva se cesta v parih serpentinah nekoliko bolj vzpne, nato v zmernem naklonu vijuga po pobočju. Na parih mestih se odpre razgled proti Staremu in Mlademu vrhu.
Na prevalu, vzhodno od vzpetine Rebrov Čavn (872m) se odločim, da zapustim asfaltirano cesto, ki zavije desno proti kmetiji Lajbon in naprej proti Zg. Golici. Kar solidna gozdna cesta, ki so jo pred časom nekoliko utrdili, me najprej pripelje do radioamaterske postojanke fantov iz S59DKN-a. Z roba gozda se vidi moj današnji cilj. Sledi najslabši del ceste do izhodišča, saj so na makadamu dobro vidni sledovi zadnjih deževij.
Parkiram ob cesti, ki pelje do kamnoloma in jo po znani poti mahnem proti vrhu. Na poti ni nobenih posebnosti, ki bi jih veljalo omeniti. PPS postavim na klopci, ki je nekoliko umaknjena od cerkve. V bližini je tudi skrinjica z vpisno knjigo. Prostora za antene je dovolj, a bo potrebno glede na uporabljene antene izbrati najustreznejši prostor za PPS, da cerkev ali gozd ne bodo delali težav.
Band je dovolj živahen, a je v pasu med 7030 in 7035 neka motnja, ki otežuje normalno delo in prekrije šibkejše signale. So pa druga frekvenčna področja bolj prišla do veljave. V dobri uri in pol je veselja konec, zato pospravim in se odpravim proti domu. Vračam se po cesti v smeri Selc (svetlo modra). Za vse, ki prihajate iz smeri Škofje Loke je ta smer daljša, tudi cesta iz doline do Golice je dosti bolj strma. Pri mostu čez Soro opazim tablo, ki vabi, da se kar od tu lotite Miklavške gore. Zakaj pa ne? Ideja za prihodnjič torej že je …
Hvala za zveze in spote!
Nekaj slik v večjem formatu je v galeriji.