S5/BR-023 Trstelj
Objavljeno: 19 Dec 2010, 06:42
O Trstelju, ki ga je pred kratkim podrobno opisal Miloš, to pot ni več kaj veliko dodati. Vzrok za tokratno akcijo 
je bila skupna aktivacija Miloša, Borisa in mene in kasnejši obisk osmice v Lokavcu. Zaradi tega je vse skupaj minilo bolj kot »/m« aktivacija, saj smo se do Stjenkove koče enostavno pripeljali.
Z Borisom se najdeva v Vipavi. Po kavici se skozi zaselka Manče, Trebižani, Čehovini, Večkoti in Kobdilj odpeljeva do Štanjela. Tu je »tref punkt« z Milošem. Skupaj nadaljujemo skozi Kobjeglavo in Tomačevico do Komna, kjer poiščemo kažipot za Škrbino. Par kilometrov gre počasneje, saj popravljajo cesto. Še mimo Lipe do Temnice, kjer zavijemo desno in kmalu ponovno desno na cesto proti Trstelju. Nekaj časa je še asfalt, nato sledi soliden makadam, zadnja strmina pod kočo pa je ponovno tlakovana. Če bi bilo lepše vreme bi bilo dobro izhodišče za naskok na vrh kar v vasi Lipa, od koder vodi markirana pot proti vrhu. Višje je precej mest, kjer je tudi možno pustiti avto. Vrh Tabor z ostanki cerkvice in spomini na 1. vojno bo na podrobnejše raziskovanje počakal na kak lep pomladni ali pozno jesenski dan.
Od doma do vrha je par minut hoje – niti ogrejemo se ne. Pozdravi nas kar solidno pihanje in redko sneženje. Tistemu kar pada pri nas rečemo »babje pšeno« - bele kroglice, kot bi nekdo cefral stiropor.
Razgledi niso najboljši, k čemur pripomore vreme. Na jasen prevetren dan pa se vidi daleč naokoli, Kljub majhni višini je vrh zelo strateško postavljen, zato ga krasi »profi« komunikacijski objekt, a tudi radioamaterska postojanka je v bližini. Stanje okrog le te ni ravno v ponos lastnikom.
PPS postavimo v zavetju, kjer je možno postaviti tudi streho. Miloš pokaže vejo, ki jo je uporabljal za obešanje dipola. Jaz še vedno prisegam na fiberglas, ki je hitro privezan ob ostanek grmička. A kaj za vraga to sika? Ja ni kaka zimska oblika kačona tam med skalam? Ma ne, le statika se tako nabira v anteni. Prav cvrči in šumi tam ven iz konektorja. Ni druge, kot da ostane na tleh, mi pa malo okrog po vrhu, nekaj slik, piškotov, čaja in drugih dobrot, ki jih Miloš pritrese iz nahrbtnika.
Ko se statika le nekoliko umiri se pojavimo na bandu. Aktivnost ni ravno taka, da bi skakal od navdušenja. Z nekaj dodatnimi predahi in odklapljanjem dratov zaradi statike zadevo pripeljemo do konca. Žal Borisa zdravstvene težave odvrnejo od SSB aktivacije in se predčasno umakne v zavetje koče.
Pospravimo hitro in v parih dolgih korakih sva tudi z Milošem pri izhodišču. V avto in proti Lokavcu, kjer nas čaka okrepčilo in čvek o tem in onem. TNX Borisu za idejo in obema za drušno. Bo potrebno ponoviti v JA in CP območju …
Še nekaj generalij: prostora za antene več kot dovolj. Tudi motenj, ki bi jih povzročali oddajniki nisem zaznal. Nezahtevna zadeva, primerna za vsakogar.
Še slike (avtor nekaterih je Miloš) v večjem formatu … KLIK
je bila skupna aktivacija Miloša, Borisa in mene in kasnejši obisk osmice v Lokavcu. Zaradi tega je vse skupaj minilo bolj kot »/m« aktivacija, saj smo se do Stjenkove koče enostavno pripeljali.Z Borisom se najdeva v Vipavi. Po kavici se skozi zaselka Manče, Trebižani, Čehovini, Večkoti in Kobdilj odpeljeva do Štanjela. Tu je »tref punkt« z Milošem. Skupaj nadaljujemo skozi Kobjeglavo in Tomačevico do Komna, kjer poiščemo kažipot za Škrbino. Par kilometrov gre počasneje, saj popravljajo cesto. Še mimo Lipe do Temnice, kjer zavijemo desno in kmalu ponovno desno na cesto proti Trstelju. Nekaj časa je še asfalt, nato sledi soliden makadam, zadnja strmina pod kočo pa je ponovno tlakovana. Če bi bilo lepše vreme bi bilo dobro izhodišče za naskok na vrh kar v vasi Lipa, od koder vodi markirana pot proti vrhu. Višje je precej mest, kjer je tudi možno pustiti avto. Vrh Tabor z ostanki cerkvice in spomini na 1. vojno bo na podrobnejše raziskovanje počakal na kak lep pomladni ali pozno jesenski dan.
Od doma do vrha je par minut hoje – niti ogrejemo se ne. Pozdravi nas kar solidno pihanje in redko sneženje. Tistemu kar pada pri nas rečemo »babje pšeno« - bele kroglice, kot bi nekdo cefral stiropor.
Razgledi niso najboljši, k čemur pripomore vreme. Na jasen prevetren dan pa se vidi daleč naokoli, Kljub majhni višini je vrh zelo strateško postavljen, zato ga krasi »profi« komunikacijski objekt, a tudi radioamaterska postojanka je v bližini. Stanje okrog le te ni ravno v ponos lastnikom.
PPS postavimo v zavetju, kjer je možno postaviti tudi streho. Miloš pokaže vejo, ki jo je uporabljal za obešanje dipola. Jaz še vedno prisegam na fiberglas, ki je hitro privezan ob ostanek grmička. A kaj za vraga to sika? Ja ni kaka zimska oblika kačona tam med skalam? Ma ne, le statika se tako nabira v anteni. Prav cvrči in šumi tam ven iz konektorja. Ni druge, kot da ostane na tleh, mi pa malo okrog po vrhu, nekaj slik, piškotov, čaja in drugih dobrot, ki jih Miloš pritrese iz nahrbtnika.
Ko se statika le nekoliko umiri se pojavimo na bandu. Aktivnost ni ravno taka, da bi skakal od navdušenja. Z nekaj dodatnimi predahi in odklapljanjem dratov zaradi statike zadevo pripeljemo do konca. Žal Borisa zdravstvene težave odvrnejo od SSB aktivacije in se predčasno umakne v zavetje koče.
Pospravimo hitro in v parih dolgih korakih sva tudi z Milošem pri izhodišču. V avto in proti Lokavcu, kjer nas čaka okrepčilo in čvek o tem in onem. TNX Borisu za idejo in obema za drušno. Bo potrebno ponoviti v JA in CP območju
…Še nekaj generalij: prostora za antene več kot dovolj. Tudi motenj, ki bi jih povzročali oddajniki nisem zaznal. Nezahtevna zadeva, primerna za vsakogar.
Še slike (avtor nekaterih je Miloš) v večjem formatu … KLIK
