S5/CP-013 Tošč
Objavljeno: 03 Avg 2008, 07:30
No, pa je izkazalo, da je bila tokrat "trinajstica" v številko vrha zame kar srečna. Zjutraj malo poležim, saj mi nekaj čudno zvoni po glavi. Ob pogledu na termometer sem slabe volje, saj mi ta pokaže, da je zunaj že 21 stopinj - ob pol šestih zjutraj 
. Danes bo pa vroče, si mislim. Zložim nahrbtnik in se z avtom odpeljem prvi del poti proti, ki me bo pripeljala na Tošč. Tošč je najvišji vrh v grebenu, ki poteka na zahodu nekako od vasice Sela in se nadaljuje preko Malega Tošča in Gont proti Grmadi. Severna in južna pobočja so precej strma, zato sat praktično le dve možni poti dostopa - z vzhoda ali zahoda.
Meni je vsekakor bližja in ljubša varianta s Sel. Iz Škofja Loke jo mahnem po dolini potoka Hrastnica. Večji del poti je asfaltirane. Makadam, ko naletim nanj, je pa obupen. Dobro so vidne posledice zadnjih deževij a očitno nikogar ne motijo. Izhodišče je križišče, ki je na karti označeno s koto 699. Mahnem jo po poti proti cerkvici Sv. Jedert, kjer se moram kar malce potruditi, da najdem stezo, ki me usmeri proti vrhu. Šele cca 100m nad cerkvico najdem prvi kažipot. Po stezici se vidi, da s te smeri Tošč ni ravno najbolj oblegan hrib, saj je stezica ozka. Pot sama ni nič posebnega, tudi nobenih pravih razgledov ni - po eni strani zaradi obupne sopare, po drugi pa zato, ker večji del poteka po gozdu. Speljana je po grebenu ali tik pod njem in je dokaj strma in rado drsi - tudi sedaj, ko je popolno suha. Največ problemov imam z zatikanjem v veje, saj se te precej nizko spuščajo nad stezo. Na momente imam občutek, kot bi šel po kolenih na Brezje, ne pa na Tošč
.
Ura hoje, kjer na momente zaradi sopare diham skoraj na škrge, me pripelje na vrh, ki ima kar nekaj udobja - lesene klopce. Tudi vrh je en sam greben, širtok le kake tri metre, k sreči pa poteka v smeri, ki je ravno pravšnja za postavitev dipola. Ker sem na vrhu prej, kot sem načrtoval, najprej pogledam po bandu in najdem Miloša S53X/p, ki že veselo niza zveze. Postavim se nekoliko više, okrog 7035 in pričnem klicati. Ni nobenega pravega odziva. Očitno res vsi poslušajo zgolj na 7032. Skok na 2m, dve zvezi in nazaj na KV. Miloš je končal, zato z veseljem zasedem prosto frekvenco in zabava se prične. Vmes na FM-u ujamem Miloša S57D/p, a zvezo kompeltirava kasneje, ko je na vrhu.
Skozi slušalke vse pogosteje slišim bližajoče grmenje, prasketanje na bandu pa me opominja, da se bo potrebno z vrha pobrati. Izgleda, da je Tošč kar zanimiv za strele - vsaj kar se da sklepati po nekaj razstreščenih drevesih ob poti. Škoda, da se je tako zasukalo, saj sem tokrat s sabo vzel tudi mikrofon. Pa drugič. Pospravim KV opremo in na UKV-ju naredim še dve zvezi. Ko pa se pričenja statika slišati tudi na ročni postaji se odločim, da bo za danes dovolj in jo mahnem proti avtu.
Pri vožnji proti domu ugotovim, da sem imel srečo, saj je vse naokrog močno deževalo, le jaz sem ostal suh. Ekspedicijo zaključim z 66CW in 5FM zvezami.
. Danes bo pa vroče, si mislim. Zložim nahrbtnik in se z avtom odpeljem prvi del poti proti, ki me bo pripeljala na Tošč. Tošč je najvišji vrh v grebenu, ki poteka na zahodu nekako od vasice Sela in se nadaljuje preko Malega Tošča in Gont proti Grmadi. Severna in južna pobočja so precej strma, zato sat praktično le dve možni poti dostopa - z vzhoda ali zahoda.Meni je vsekakor bližja in ljubša varianta s Sel. Iz Škofja Loke jo mahnem po dolini potoka Hrastnica. Večji del poti je asfaltirane. Makadam, ko naletim nanj, je pa obupen. Dobro so vidne posledice zadnjih deževij a očitno nikogar ne motijo. Izhodišče je križišče, ki je na karti označeno s koto 699. Mahnem jo po poti proti cerkvici Sv. Jedert, kjer se moram kar malce potruditi, da najdem stezo, ki me usmeri proti vrhu. Šele cca 100m nad cerkvico najdem prvi kažipot. Po stezici se vidi, da s te smeri Tošč ni ravno najbolj oblegan hrib, saj je stezica ozka. Pot sama ni nič posebnega, tudi nobenih pravih razgledov ni - po eni strani zaradi obupne sopare, po drugi pa zato, ker večji del poteka po gozdu. Speljana je po grebenu ali tik pod njem in je dokaj strma in rado drsi - tudi sedaj, ko je popolno suha. Največ problemov imam z zatikanjem v veje, saj se te precej nizko spuščajo nad stezo. Na momente imam občutek, kot bi šel po kolenih na Brezje, ne pa na Tošč
.Ura hoje, kjer na momente zaradi sopare diham skoraj na škrge, me pripelje na vrh, ki ima kar nekaj udobja - lesene klopce. Tudi vrh je en sam greben, širtok le kake tri metre, k sreči pa poteka v smeri, ki je ravno pravšnja za postavitev dipola. Ker sem na vrhu prej, kot sem načrtoval, najprej pogledam po bandu in najdem Miloša S53X/p, ki že veselo niza zveze. Postavim se nekoliko više, okrog 7035 in pričnem klicati. Ni nobenega pravega odziva. Očitno res vsi poslušajo zgolj na 7032. Skok na 2m, dve zvezi in nazaj na KV. Miloš je končal, zato z veseljem zasedem prosto frekvenco in zabava se prične. Vmes na FM-u ujamem Miloša S57D/p, a zvezo kompeltirava kasneje, ko je na vrhu.
Skozi slušalke vse pogosteje slišim bližajoče grmenje, prasketanje na bandu pa me opominja, da se bo potrebno z vrha pobrati. Izgleda, da je Tošč kar zanimiv za strele - vsaj kar se da sklepati po nekaj razstreščenih drevesih ob poti. Škoda, da se je tako zasukalo, saj sem tokrat s sabo vzel tudi mikrofon. Pa drugič. Pospravim KV opremo in na UKV-ju naredim še dve zvezi. Ko pa se pričenja statika slišati tudi na ročni postaji se odločim, da bo za danes dovolj in jo mahnem proti avtu.
Pri vožnji proti domu ugotovim, da sem imel srečo, saj je vse naokrog močno deževalo, le jaz sem ostal suh. Ekspedicijo zaključim z 66CW in 5FM zvezami.
.
. Včasih se obnaša tako, drugič ponovno malo drugače. Mislim, da je slika preširoka. Pokončne pridejo skozi. Bom zbrisal in naložil manjše slike. Mislim, da so vse manjkajoče na albumu ...
