S5/JA-033 Ciprnik
Objavljeno: 27 Avg 2010, 10:20
Ciprnik (in ne Cipernik, kot sem pomotoma napisal ob najavi), je razgleden vrh med dolinama Planice in Male Pišnice. Nahaja se na najvišjem delu grebena, ki se z vrha Vitranca potegne JZ proti Tamarju. Sprva sem želel ponoviti Milošev dostop, ki ga je opisal na svojem Blogu, a sem se k sreči premislil in za izhodišče izbral zgornjo postajo sedežnice Vitranc 2.
Od doma jo mahnem preko Kranja, mimo Jesenic do Kranjske Gore. Tam od Mojstrane naprej je pogled po dolini precej klavrn. Nizka oblačnost obeta, da bo vrh v megli. Zdaj je kar je. Tolikokrat sem se že spravljal nanj, pa se zaradi takih in drugačnih okoliščin premislil. Vse okoli kristalno jasno, tule pa oblaki.
Avto pustim pod novo sedežnico Vitranc 1. Z žičničarji izmenjamo par besed glede vremenskih obetov. Dan prej so bili v megli, vidljivost 10m. Ob 0900 uri se odpeljem proti vrhu Vitranca. Luksuz, ki ti s prestopanjem in zagonom naslednje sedežnice vzame približno 40 minut. Višje se peljem, več je sonca. Razgled bo
.
Začetek poteka po gozdnem grebenu. Pot je precej »valovita« nekako do mesta, kjer se ji z desne priključi pot iz Planice. Od tam gre le še strmo navzgor. Od strel razbiti macesni po vsem grebenu opozarjajo, da ob nevihtah tu ni kaj iskati. V začetku se le tu in tam med drevjem pojavi kaka luknja, da se lahko malo razgledamo.
Preseneti me neznosna vlaga. Že po par sto metrih mi od nosa kaplja. Nekaj podobnega se mi je dogodilo pri Kravji črni gori. Klima, ki mi najmanj odgovarja. Zadnji del poti se postavi precej pokonci. Mešanica skal, peska, zemlje in mokrih korenin sili k dodatni previdnosti. Od sedežnice do vrha je nekaj preko 2km hoje in okoli 300m višinske razlike, od katerih okoli 100m pridelam zaradi poti gor-dol v prvem delu.
PPS postavim ob ruševju na SZ delu vrha. S KV dipolom je lahko kar malo križ, sploh če ne želiš »poloviti« ostalih obiskovalcev, ki jih je precej. Vertikalka je tu v prednosti. Z manjšimi UKV antenami ne bo problema, za večje pa velja enako kot za KV dipol. Na bandu je živahno, tako da zaključim z zelo solidnimi 70 zvezami. Žal se za par minut zgrešiva z Milošem, ki je bil na Mrzovcu, prav tako zgrešim Lukasa na Skuti. Med delom opazujem helikopter, ki prileti po dolini, se na kratko spusti pri nekdanjem mejnem prehodu v Ratečah, odleti proti Planici in pod pobočjem Ciprnika trenira stranski nalet, nakar odleti v smeri Vršiča. Nič kaj dobri obeti, ki se kasneje izkažejo za smrtno nesrečo v pobočju Prisanka
.
Po slabih dveh urah na vrhu imam dovolj sonca in sopare. Te je toliko, da se mi niti majica in premočen robec ne posušita. Ves prekurjen se počasi odpravim proti Vitrancu, kjer se v senci ob Kiosku Bedanc ohladim. Skočim še do razgleda in se čudim zanemarjenemu in propadajočemu Domu na Vitrancu. Sramota za Kranjsko Goro! Spust z sedežnico je prijeten. Ob tej uri je na njej kup takih in drugačnih obiskovalcev. Veliko kolesarjev, sankačev, pohodnikov in »pohodnikov«. Ma, doli pri žičnici bi morali delati kontrolo in tiste v baletnih čeveljcih, sandalih ali celo bosonogih nagnati v štacuno po primerno obutev.
Pri zlaganju opreme v avto se pripelje mimo še vojaški helikopter in nadaljuje v smeri Vršiča. Verjetno leti proti Krnu, kjer je bila ta dan še ena smrtna nesreča.
Opisana pot je verjetno še posebno lepa jeseni, ko se pobarvajo macesni. Pravilno je opisana tudi na http://www.hribi.net.
Več slik je le KLIK stran …
Od doma jo mahnem preko Kranja, mimo Jesenic do Kranjske Gore. Tam od Mojstrane naprej je pogled po dolini precej klavrn. Nizka oblačnost obeta, da bo vrh v megli. Zdaj je kar je. Tolikokrat sem se že spravljal nanj, pa se zaradi takih in drugačnih okoliščin premislil. Vse okoli kristalno jasno, tule pa oblaki.
Avto pustim pod novo sedežnico Vitranc 1. Z žičničarji izmenjamo par besed glede vremenskih obetov. Dan prej so bili v megli, vidljivost 10m. Ob 0900 uri se odpeljem proti vrhu Vitranca. Luksuz, ki ti s prestopanjem in zagonom naslednje sedežnice vzame približno 40 minut. Višje se peljem, več je sonca. Razgled bo
.Začetek poteka po gozdnem grebenu. Pot je precej »valovita« nekako do mesta, kjer se ji z desne priključi pot iz Planice. Od tam gre le še strmo navzgor. Od strel razbiti macesni po vsem grebenu opozarjajo, da ob nevihtah tu ni kaj iskati. V začetku se le tu in tam med drevjem pojavi kaka luknja, da se lahko malo razgledamo.
Preseneti me neznosna vlaga. Že po par sto metrih mi od nosa kaplja. Nekaj podobnega se mi je dogodilo pri Kravji črni gori. Klima, ki mi najmanj odgovarja. Zadnji del poti se postavi precej pokonci. Mešanica skal, peska, zemlje in mokrih korenin sili k dodatni previdnosti. Od sedežnice do vrha je nekaj preko 2km hoje in okoli 300m višinske razlike, od katerih okoli 100m pridelam zaradi poti gor-dol v prvem delu.
PPS postavim ob ruševju na SZ delu vrha. S KV dipolom je lahko kar malo križ, sploh če ne želiš »poloviti« ostalih obiskovalcev, ki jih je precej. Vertikalka je tu v prednosti. Z manjšimi UKV antenami ne bo problema, za večje pa velja enako kot za KV dipol. Na bandu je živahno, tako da zaključim z zelo solidnimi 70 zvezami. Žal se za par minut zgrešiva z Milošem, ki je bil na Mrzovcu, prav tako zgrešim Lukasa na Skuti. Med delom opazujem helikopter, ki prileti po dolini, se na kratko spusti pri nekdanjem mejnem prehodu v Ratečah, odleti proti Planici in pod pobočjem Ciprnika trenira stranski nalet, nakar odleti v smeri Vršiča. Nič kaj dobri obeti, ki se kasneje izkažejo za smrtno nesrečo v pobočju Prisanka
.Po slabih dveh urah na vrhu imam dovolj sonca in sopare. Te je toliko, da se mi niti majica in premočen robec ne posušita. Ves prekurjen se počasi odpravim proti Vitrancu, kjer se v senci ob Kiosku Bedanc ohladim. Skočim še do razgleda in se čudim zanemarjenemu in propadajočemu Domu na Vitrancu. Sramota za Kranjsko Goro! Spust z sedežnico je prijeten. Ob tej uri je na njej kup takih in drugačnih obiskovalcev. Veliko kolesarjev, sankačev, pohodnikov in »pohodnikov«. Ma, doli pri žičnici bi morali delati kontrolo in tiste v baletnih čeveljcih, sandalih ali celo bosonogih nagnati v štacuno po primerno obutev.
Pri zlaganju opreme v avto se pripelje mimo še vojaški helikopter in nadaljuje v smeri Vršiča. Verjetno leti proti Krnu, kjer je bila ta dan še ena smrtna nesreča
.Opisana pot je verjetno še posebno lepa jeseni, ko se pobarvajo macesni. Pravilno je opisana tudi na http://www.hribi.net.
Več slik je le KLIK stran …
...