S5/BI-024 Cicelj
Objavljeno: 25 Avg 2010, 17:19
Cicelj je grebenast hrib, ki se nahaja med dolino Save in Moravčami. Ravno ta greben, ki ima več vrhov, lahko povzroča težave pri določevanju, kateri vrh je pravi. Najvišji vrh Ciclja naj bi imel višino nekje med 825 in 836m – odvisno, katere karte gledaš. A o tem kasneje. Pojdimo po vrsti.
Za izhodišče izberem parkirišče pod cerkvijo Sv. Miklavž. Do tu se pripeljem iz Sp. Slivne. Mimo oznake za središče Slovenije (Geos) še pelje lepa asfaltirana cesta. Kmalu se spremeni v makadam, ki je mestoma kar dobro razrit. Kasneje ponovno pridemo na asfaltno cesto, kjer je potrebno zaviti levo v Dešen. Sprva se peljem mimo odcepa, ker je na kažipotu opozorilo »Le za lokalni dovoz«. Ko pridem v kamnolom, mi je jasno zakaj ta napis malo prej. Obrnem in zavijem v Dešen.
Asfaltna cesta, ki jo ponekod odnaša plazeč teren me pod južnim pobočjem Gorišice pripelje na sedlo pri zaselku Grmače. Tu je potrebno zaviti ostro levo proti Katariji. Naletel sem tudi na dve oznaki za Sv. Miklavž. Cesta me pripelje do parkirišča ob hiši, kjer razen koz ni kakega posebnega življenja. Na vogalu hiše je kažipot, ki usmerja proti Ciclju. 30min piše na njemu. Super
...
Pot me sprva potegne nekoliko preveč desno, zato jo pod prežo mahnem naravnost v hrib in pridem na markirano stezo. Pri tem opazim nič kaj prijetno razvado uporabnikov preže, saj je v travi pod njo kup praznih steklenic, konzerv, papirčkov in druge nesnage
.
Pot, ki parkrat seka kolovoz in se v zadnjem delu povsem zlije z njim, se kar strmo vzpenja skozi gozd, ponekod je tudi kar dobro zaraščena. Precej blatno je vse skupaj. O kakih razgledih ne duha ne sluha.
Pogled s poti proti vrhu ni nič kaj obetaven
. Vse skupaj spominja na goščavo, ki me je ustavila pod vrhom Slivne. Markirana pot, ki vodi naprej proti 819m visokem vrhu in kapelici na sedlu, gre pod najvišjim vrhom. Izkaže se, da je vrh povsem zaraščen in neoznačen. Antene se ne da postaviti, zato poiščem prostor za PPS na vrhu poseke, ki se počasi a vztrajno zarašča.
Že na QRL? se vsuje plaz, ki pa ni tako hud, kot je bil dopoldan na Slivni. Po svoje razumljivo, saj je ura precej nerodna. Dolgotrajnejše delo in nadaljevanje pohoda proti koti 819 preprečijo dežne kaplje, ki se k sreči ne razvijejo v nič kaj bolj mokrega.
Vračam se po kolovozu, ki me najprej pripelje do vodnega zajetja in nato med hiše v Katariji. Dosti bolj prijetna pot kot pri vzponu – še posebej za kolena. Tudi če se odločimo za vzpon po tej poti, bo potrebno pustiti avto pod cerkvijo, saj drugod nisem opazil pametnega prostora za parkiranje – travnik, breg ali pa dvorišče. Na povratku v dolino se odpre pogled proti kamnolomu in Slivni (desno od njega).
Vračam se v smeri Moravč. Po teoriji je zadeva hitrejša od povratka v dolino Save. Bi kar verjel, saj je cesta precej širša in v glavnem manj strma. Če se bo kdo odločil za to smer pristopa, naj v Mengšu sledi kažipotu za Zagorje, nato pa naj ne spregleda kažipota pri stari podrti hiši na desni strani ceste za smer Ribče.
Za konec. Nikjer lepih razgledov, nikjer klopi in skrinjic s knjigo, kot je opisano v nekaterih prejšnjih poročilih. Se morda nahaja na koti 819, ki je kakih 650m zahodneje od najvišjega vrha Ciclja? Žal je vreme preprečilo, da naredim ovinek in se prepričam. Če je to res, je vse skupaj precej podobno Bevkovemu vrhu ali pa Kobalovim planinam s to razliko, da tukaj še opis na http://www.hribi.net zavaja - vsaj kar se vrha tiče. Bo pač potrebno s sabo jemati karto in se jo naučiti brati. Kar pa se tiče 836m – res je, da se to višino najde zapisano na večih kartah kot 825m. Glavno, da smo tudi z manjšo višino znotraj P150
. Bo odgovorni za BI območje preveril in se odločil, kako in kaj.
Še par besed o prostoru za anteno. Na samem vrhu jo bo bolj težko postaviti, se bo potrebno umakniti malce vzhodneje, nad poseko. Tu je nekaj več prostora.
Par slik v večjem formatu je v galeriji.
Za izhodišče izberem parkirišče pod cerkvijo Sv. Miklavž. Do tu se pripeljem iz Sp. Slivne. Mimo oznake za središče Slovenije (Geos) še pelje lepa asfaltirana cesta. Kmalu se spremeni v makadam, ki je mestoma kar dobro razrit. Kasneje ponovno pridemo na asfaltno cesto, kjer je potrebno zaviti levo v Dešen. Sprva se peljem mimo odcepa, ker je na kažipotu opozorilo »Le za lokalni dovoz«. Ko pridem v kamnolom, mi je jasno zakaj ta napis malo prej. Obrnem in zavijem v Dešen.
Asfaltna cesta, ki jo ponekod odnaša plazeč teren me pod južnim pobočjem Gorišice pripelje na sedlo pri zaselku Grmače. Tu je potrebno zaviti ostro levo proti Katariji. Naletel sem tudi na dve oznaki za Sv. Miklavž. Cesta me pripelje do parkirišča ob hiši, kjer razen koz ni kakega posebnega življenja. Na vogalu hiše je kažipot, ki usmerja proti Ciclju. 30min piše na njemu. Super
...Pot me sprva potegne nekoliko preveč desno, zato jo pod prežo mahnem naravnost v hrib in pridem na markirano stezo. Pri tem opazim nič kaj prijetno razvado uporabnikov preže, saj je v travi pod njo kup praznih steklenic, konzerv, papirčkov in druge nesnage
. Pot, ki parkrat seka kolovoz in se v zadnjem delu povsem zlije z njim, se kar strmo vzpenja skozi gozd, ponekod je tudi kar dobro zaraščena. Precej blatno je vse skupaj. O kakih razgledih ne duha ne sluha.
Pogled s poti proti vrhu ni nič kaj obetaven
. Vse skupaj spominja na goščavo, ki me je ustavila pod vrhom Slivne. Markirana pot, ki vodi naprej proti 819m visokem vrhu in kapelici na sedlu, gre pod najvišjim vrhom. Izkaže se, da je vrh povsem zaraščen in neoznačen. Antene se ne da postaviti, zato poiščem prostor za PPS na vrhu poseke, ki se počasi a vztrajno zarašča.Že na QRL? se vsuje plaz, ki pa ni tako hud, kot je bil dopoldan na Slivni. Po svoje razumljivo, saj je ura precej nerodna. Dolgotrajnejše delo in nadaljevanje pohoda proti koti 819 preprečijo dežne kaplje, ki se k sreči ne razvijejo v nič kaj bolj mokrega.
Vračam se po kolovozu, ki me najprej pripelje do vodnega zajetja in nato med hiše v Katariji. Dosti bolj prijetna pot kot pri vzponu – še posebej za kolena. Tudi če se odločimo za vzpon po tej poti, bo potrebno pustiti avto pod cerkvijo, saj drugod nisem opazil pametnega prostora za parkiranje – travnik, breg ali pa dvorišče. Na povratku v dolino se odpre pogled proti kamnolomu in Slivni (desno od njega).
Vračam se v smeri Moravč. Po teoriji je zadeva hitrejša od povratka v dolino Save. Bi kar verjel, saj je cesta precej širša in v glavnem manj strma. Če se bo kdo odločil za to smer pristopa, naj v Mengšu sledi kažipotu za Zagorje, nato pa naj ne spregleda kažipota pri stari podrti hiši na desni strani ceste za smer Ribče.
Za konec. Nikjer lepih razgledov, nikjer klopi in skrinjic s knjigo, kot je opisano v nekaterih prejšnjih poročilih. Se morda nahaja na koti 819, ki je kakih 650m zahodneje od najvišjega vrha Ciclja? Žal je vreme preprečilo, da naredim ovinek in se prepričam. Če je to res, je vse skupaj precej podobno Bevkovemu vrhu ali pa Kobalovim planinam s to razliko, da tukaj še opis na http://www.hribi.net zavaja - vsaj kar se vrha tiče. Bo pač potrebno s sabo jemati karto in se jo naučiti brati. Kar pa se tiče 836m – res je, da se to višino najde zapisano na večih kartah kot 825m. Glavno, da smo tudi z manjšo višino znotraj P150
. Bo odgovorni za BI območje preveril in se odločil, kako in kaj.Še par besed o prostoru za anteno. Na samem vrhu jo bo bolj težko postaviti, se bo potrebno umakniti malce vzhodneje, nad poseko. Tu je nekaj več prostora.
Par slik v večjem formatu je v galeriji.
potemtakem Cicelj ni vrh ampak cela reber z tremi vrhovi al kako?!
no ja lahko pa tudi ne 