SOTA S5

Pasja ravan, trenutno eden od najbolj obleganih vrhov z našega seznama glede dostopa ni nič posebnega. Poti, ki vodijo do nje s Poljanske doline ali z drugega konca, s smeri Polhovega Gradca, je na pretek. Na vrh se nas je tokrat spravilo cel kup (7). Sem upal, da se aktivira še kdo od prisotnih (S52RO & S57ONE), a so se raje zabavali z lovljenjem otročadi, ki je z zanimanjem raziskovala novo okolje, fotografiranjem in iskanjem gob (jih ni bilo). Tako sem za postajo ponovno ostal sam - če odštejemo roje muh in mušic, ki so me spominjale na Miloševo zgodbo "tekla je kri". Tudi tokrat je bilo podobno. Sitne ko sam vrag

Nad vrhom je ves čas čepel črn oblak in delal zmedo na bandu. Tako je ropotalo, šumelo in cvrčalo, ko že dolgo časa ne. Začnem na 30m, prileti par bližnjih S5 lovcev, nakar se pokaže učinek spotiranja. Kar obvladljiv pile-up, a le par minut - potem pa tema. Pet minutno klicanje v prazno me prisili, da se prestavim na 40m. Najprej poberem S50NV/p s Sivke in malo poslušam, kako in kaj je na bandu. Postavim se cca 2kHz od njegove frekvence in kličem, pa kličem, pa kličem - in nič. Celo moč iz standardnih 5W navijem na 10W. Nikamor ne gre. Gladko me povozi ena DL postaja /M. Očitno me ne sliši. Menjam frekvenco in z muko naredim par zvez. Raporti slabi (obojestransko) kot že dolgo ne. Vmes pa prileti kaka postaja, ki razbija ko sam vrag . Me res slišiš za 599 Res No, pol pa bodi pameten
Skok na 2m prinese tri zveze, v katerih tudi malo pokomentiramo dogajanje nad nami . Vrnem se na 40m in z muko naredim še par zvez. Poizkusim tudi 80m, a po 5 minutnem klicanju v prazno odneham in ugasnem vse skupaj.

Danes, ko pogledam malo kako je bilo s spotiranjem, opazim nekaj, kar mi ni najbolj všeč. Kljub temu, da sem na 40m delal nekaj standardnih lovcev z "vrha" rang list, me ni nobeden spotiral, kar se je zagotovo poznalo pri številu zvez - pa to sploh ni problem. Muči me predvsem nekaj: Postaja tekmovalnost tudi tu tako velika, da se informacije skrivajo pred "konkurenco"

Vse skupaj sem zaključil zgolj z 28 zvezami , a z prijetnim večernim piknikom v organizaciji mojega spremstva

Jure,

jaz sem te iskal na 30 ko si bil spotiran, pa kot sem pričakoval te tudi nisem
slišal. Potem sem še 40 pregledal pa tudi brez uspeha. Slišal in naredil samo s50nv/p, ki je
je bil tudi zelo šibak.

Pa drugič!

lp
Slavc

.

Škoda, nekaj časa sem klical, potem pa šel nazaj na 40m. No Pasja je tak konec, da bi tudi "zimska" aktivacija lahko šla skozi. Bomo letos zagotovo še gor. Tisto spotiranje pa je bilo bolj namenjeno nekaterim DL in G postajam, pa tudi kak LX bi se vmes našel

Pasja ravan, pri aktivatorjih dokaj priljubljen vrh v CP območju, je prišla na vrsto za moj prispevek k Dnevom zimskih aktivacij. Vremenska napoved je bila obetavna, a se je ponovno izkazala za napačno. No, vsaj veter ni delal prehudih težav.



Odpravim se po znani poti proti izhodišču. Škofja Loka – Poljane – Hotovlja in v smeri Črnega vrha. Sledim dokaj dobro spluženo cesto, ki je v glavnem tudi dovolj široka, da srečevanje z drugimi vozili ne predstavlja problem. Želja je bila, da se na Pasjo odpravim s sedla pri spomeniku, ki je na gornji karti označen. Pol ure pravi kažipot – seveda, če ni snega. Ker pot ni zgažena, se odpeljem še malce naprej – do standardnega izhodišča, ki je le kake četrt ure pod vrhom.



Začetek poti je že pregažen, zato hoja ni kaj posebno naporna. Le fiberglas dela probleme, saj se zatika v, zaradi snega preobtežene, veje. Seveda sem zaradi tega deležen marsikakega pozdrava »od zgoraj«



Pri podzemnem objektu nekdanje JLA zavijem iz gazi, in jo mahnem v smeri vrha. Na kartah je vrh še vedno označen tam, kjer je nekoč bil. Glede na videno in izmerjeno bi rekel, da kake 9 metrov vrha sedaj manjka kar pomeni, da ima Pasja ravan le okrog 1020m in ne 1029, kot pravijo specialke. Bo potrebno poglobljeno preštudirati, kakšna SOTA usoda jo čaka v bodoče.



PPS skrijem med smreke, saj me le te ščitijo pred vetrom. Betonski zračnik objekta pod nogami je sicer potrebno nekoliko očistiti, a predstavlja čisto uporabno mizo.



O delu na bandu ni kaj posebnega reči. Začetek na UKV – 2m in skok na 4m nakar sledi veselica na 40 in 30m. Kljub ponedeljku precej starih znancev, a tudi nekaj novih znakov se pojavi v logu. Napaka v kablu CW ročice se ponovno pojavi. V začetku vse OK, ko pa se vse skupaj malo podhladi, zadeva odpove. No, k sreči imam rezervo. Zaključim po kaki uri, rahlo trd, a me pospravljanje hitro pogreje. Spust do avta mine brez posebnosti.



Kljub snegu, ki sega krepko čez kolena, je zadeva čisto v redu uspela. Pot ni nevarna, tako da lahko tudi kak manj izkušen preveri, kako se znajde v zimskih razmerah. Prostora je na vrhu Pasje več kot dovolj – tudi yagico za 160m bi prenesla.

Manjkal je le kak sončni žarek in bi bilo vse skupaj popolno …


Še nekaj slik ...