S5/CP-033 Jazbina
Objavljeno: 27 Apr 2010, 08:42
Jazbina (604m) se nahaja v neposredni bližini Dobrove. Za domačine je skupaj z bližnjim vrhom Vrhe (603m) lokalna destinacija za peš ali kolesarske vzpone, saj je bil po poti, ki povezuje oba vrhova v času moje prisotnosti kar dober promet.
Za izhodišče si določim parkirišče pred precej novo in, vsaj na zunaj, lepo urejeno osnovno šolo. Nahaja se malce ned vasjo, a te do nje vodijo kažipoti. Parkirišč je dovolj, tudi če pridete z več avtobusi.
Od šole nadaljujem peš mimo kapelice, ki je označena tudi na kartah. Takoj za njo se prične gozdna pot, ki poteka po nenavadno globokih jarih. Vse skupaj je videti, kot da bi nekdo pred mnogimi desetletji pripravljal obrambne položaje. Drugače si ne znam razložiti globokih usekov, ki potekajo po samem grebenu. Ko strmina popusti pa bomo deležni tudi čisto običajnega, precej širokega in utrjenega kolovoza
Pot mi gre hitreje od nog, kot sem sprva načrtoval, zato se odločim za ovinek čez Vrhe (rdeča sled). Zato se le dobrih 100m pod vrhom Jazbine raje usmerim po levi poti, ki je nekoliko manj shojena pripelje na Vrhe. Pobočje pod grebenom Vrhe – Jazbina je na gosto poraslo z borovničevjem.
Vrhe ne morete zgrešiti, saj so dobro označene. Po drevju so table z raznimi domislicami, vpisna knjiga, klopce in celo steklenica z borovničkami
Do meter višjega cilja je le še nekaj minut hoje. Jazbina ni označena z ničemer. Poleti je vrh gosto porasel s praprotjo, ki pa je bila sedaj suha in komaj opazna, zato se je dalo brez težav postaviti PPS. Malce je sicer potrebno pogledat, saj je spodnji nivo drevesnih vej pod 10m.
Pogoji za delo na bandu niso bili najboljši. Morda so krive propagacije, morda sama lokacija, ki je zaraščena. Signali marsikoga, ki drugače »razbija«, so bili precej švohotni. Kljub vsemu se je v dnevniku nabralo kar nekaj zvez.
Vračam se več ali manj po isti poti s to razliko, da ne delam ovinka čez Vrha (zelena sled). Sedaj, ko se je sonce prestavilo, se izhodišče pokaže v čisto drugačni luči.
Nezahtevna tura, ki je primerna tudi za dobrega kolesarja. Nekaj vzponov je sicer precej strmih, ob deževnem vremenu se bo marsikje pojavilo blato. Ena od sprehajalk me je opozorila, da je področje znano po okuženih klopih, zato je obisk v zgodnji pomladi ali pozni jeseni verjetno boj varen.
Še nekaj slik v večjem formatu je tu -> …
Za izhodišče si določim parkirišče pred precej novo in, vsaj na zunaj, lepo urejeno osnovno šolo. Nahaja se malce ned vasjo, a te do nje vodijo kažipoti. Parkirišč je dovolj, tudi če pridete z več avtobusi.
Od šole nadaljujem peš mimo kapelice, ki je označena tudi na kartah. Takoj za njo se prične gozdna pot, ki poteka po nenavadno globokih jarih. Vse skupaj je videti, kot da bi nekdo pred mnogimi desetletji pripravljal obrambne položaje. Drugače si ne znam razložiti globokih usekov, ki potekajo po samem grebenu. Ko strmina popusti pa bomo deležni tudi čisto običajnega, precej širokega in utrjenega kolovoza
Pot mi gre hitreje od nog, kot sem sprva načrtoval, zato se odločim za ovinek čez Vrhe (rdeča sled). Zato se le dobrih 100m pod vrhom Jazbine raje usmerim po levi poti, ki je nekoliko manj shojena pripelje na Vrhe. Pobočje pod grebenom Vrhe – Jazbina je na gosto poraslo z borovničevjem.
Vrhe ne morete zgrešiti, saj so dobro označene. Po drevju so table z raznimi domislicami, vpisna knjiga, klopce in celo steklenica z borovničkami
Do meter višjega cilja je le še nekaj minut hoje. Jazbina ni označena z ničemer. Poleti je vrh gosto porasel s praprotjo, ki pa je bila sedaj suha in komaj opazna, zato se je dalo brez težav postaviti PPS. Malce je sicer potrebno pogledat, saj je spodnji nivo drevesnih vej pod 10m.
Pogoji za delo na bandu niso bili najboljši. Morda so krive propagacije, morda sama lokacija, ki je zaraščena. Signali marsikoga, ki drugače »razbija«, so bili precej švohotni. Kljub vsemu se je v dnevniku nabralo kar nekaj zvez.
Vračam se več ali manj po isti poti s to razliko, da ne delam ovinka čez Vrha (zelena sled). Sedaj, ko se je sonce prestavilo, se izhodišče pokaže v čisto drugačni luči.
Nezahtevna tura, ki je primerna tudi za dobrega kolesarja. Nekaj vzponov je sicer precej strmih, ob deževnem vremenu se bo marsikje pojavilo blato. Ena od sprehajalk me je opozorila, da je področje znano po okuženih klopih, zato je obisk v zgodnji pomladi ali pozni jeseni verjetno boj varen.
Še nekaj slik v večjem formatu je tu -> …