Cesta je kar dobro obraščena, zato se le tu in tam odprejo pogledi v Tržaški zaliv in proti Socerbu. Preden zavijem na lokacijo PPS-a se ozrem še proti jugu – na AC in Krpana globoko spodaj.
Sam vrh zaseda stolp in RTV objekt. Kljub temu se bo našlo tudi prostor za nezahtevnega SOTA aktivatorja. Vprašanje je, kako bi bil PPS videti poleti, ko se razrase robidovje in druge podobne bodeče rastline in se na cerkvenem zidu sonči kaka hladnokrvna breznoga živalca. Zaradi strahu pred vplivom močnih oddajnikov in enostavnega sprehoda tokrat ponovno vzamem večjo in težjo postajo, tako da s sprejemom nimam nobenih težav.
Aktivnost je bila slabša, kot sem predvideval. Očitno je RTTY WPX tekmovanje pregnalo večino lovcev. Klicanje na UKV-ju ni obrodilo sadov, motenj od RTV-ja tudi na ročni postaji ne opazim. V smeri proti centrom SOTA UKV aktivnosti nas zastira tudi gost borov gozd. Za uspešno UKV aktivacijo bi bilo potrebno priti z več aluminija in večjimi »kanoni«.
Kljub sončnemu vremenu je temperatura kar nekaj stopinj pod ničlo, a je zrak povsem nekaj drugega, kot je bil zadnjič na Slivnici ali Pasji. Pozna se vpliv morja. Aktivacija mine brez uporabe rokavic, flis pa nadenem le zaradi boljšega občutka, saj mi RTV stolp dela senco.
Ker aktivnost mine hitreje, kot sem predvideval, me prešine, da bi lahko šel tudi na Kaštelir, ki se nahaja le par kilometrov proč. Pokličem Staneta in Anko v Izolo in predlagam, da se mi pridružijo pri »martinčalnju« na Kaštelirju. Rečeno storjeno – dobimo se v Škofijah in jo skupaj mahnemo na še en »vršiček« - a to je že druga zgodba.
Nezahteven izlet, idealen tudi za kolesarje – tudi take, ki so manj utrjeni od našega Miloša S53X. Poleti zna biti tule presneto vroče, zato pa je Tinijan kot naročen za poznojesenski, zimski ali spomladanski obisk.