SOTA S5

V nedeljo dopoldan sva si, jaz v Ljubljani in Iztok v Zagorju, po telefonu izmenjavala trenutne lokalne vremenske razmere in ker je na njegovem koncu vsaj kazalo na boljše vreme, kot v še vedno deževni Ljubljani, se odločiva v Javorniškem hribovju za zaključek leta 2009 skupno aktivirati Dedno goro S5/BR-004 s 1293 m nadmorske višine.
Iztok z opremo prisede v avto v Zagorju (tistim na cesti med Pivko in Knežakom) in odpeljeva se nazaj proti Pivki do vasi Parje, kjer zavijeva desno (če se pripelješ iz smeri Pivke, pa seveda zaviješ levo) Skratka, proti vasi Palčje in nato naprej proti vasi Juršče. Kot običajno je na koncu takšnih odročnih vasi tudi konec asfalta.


Na koncu vasi Juršče

Rahlo začne snežiti, pogled proti bližnjim hribom kaže zasneženo podobo, pogled dlje pa zaradi oblačnosti niti ne seže. Še enkrat pogledava karto in se odločiva, da bova glede na razmere za izhodišče izbrala točko na severni strani Dedne gore, kjer je iz ceste proti vrhu vrisana pot. Iz Juršč torej po makadamski cesti, ki je na karti označena z rdeče-belo do križišča v 180 stopinjnskem ovinku kjer zapustimo to rdeče-belo progo in nadaljujemo naravnost do dveh objektov (gozdarska koča) na koti 1004 m in od tam levo proti koti 1014 ter nato naprej, kot sem na karti označil z vijola barvo.



Parkirava na prvem možnem mestu ob cesti, nekoliko naprej (nižje) od odcepa poti proti vrhu. Snega je že nabrala kar nekaj in še vedno sneži.


Izhodišče

Pot po kateri se odpraviva proti vrhu je zasnežena in ni videti kaj naj bi bila – po razritosti pa vsekakor prej ulaka kot kolovoz. Nekako na pol poti se teren izravna v precejšnjo jaso, seveda z lovsko prežo na robu.


Pred jaso

Po poti greva še do nasprotnega roba jase nato pa skozi gozd naravnost navzgor v smeri proti vrhu. Zaradi snega ni videti nobene poti ali stezice, vmes sva sicer preverila položaj še z Garminom, vendar, če rinemo proti vrhu ga ne moremo zgrešiti, saj nas tam pričaka okostje neke zdavnaj zapuščene stavbe. Velja ponoviti opozorilo Miloša S53X: na SV strani ob hiši v betonski plošči v tleh je nekaj nepokritih odprtin. Do vrha sva potrebovala cca 40 minut.



S53IZ in S51ZJ na vrhu


Ostanki objekta na vrhu

Prostora za postavitev anten je na pretek. Ker je še snežilo in malo tudi pihalo sva si tabor uredila ob steni stavbe in na dosegu kablov namestila palico z vertikalko in palico z 2m HB9MTN. Glede na to, da so snežinke v vetru poplesavale v vseh smereh, naju tudi postavljena streha ni v celoti obvarovala pred njimi, tako da je bilo potrebno aparature dodatno pokriti. Sva bila soglasna, da bi bil šotorček v takšnih razmerah edina rešitev za delo na suhem.


Postavitev pps

Z delom sva pričela okoli 12.30 po UTC. Iztok je začel na 144 MHz/fm, jaz na 7MHz/cw. Ko so sta mi po dobre pol ure že otrdela palec in kazalec (mi še ne gre tipkanje v rokavici), mi je prepustil postajo, da sem še sam poklical na 2 m, jaz pa njemu svojo, kjer je poskušal na ssb delu 20 M banda. Po debeli uri dela z vmesnimi postanki za ogrevanje in foto sva pospravila in sestopila do avta.


S53IZ v pps


S51ZJ v pps

Z avtomobilom sva nadaljevala pot po rumeno označeni, ki se vseskozi spušča. Trikrat ali štirikrat je sicer moral Iztok iz avtomobila, da je s ceste odstranil večje odpadle veje, sicer pa je normalno prevozna in bi torej do izhodišča prišla tudi iz te strani.

Skupaj sva naredila 59 zvez. 35 na 144 MHz/fm in 24 na 7 MHz/cw. Na 7MHz sem naredil dve S2S zvezi (DL3VTA/p in HA2VR/p).

Vsem hvala za zveze, S52Q, S52NO in S52AX pa tudi za spote.



Vsem srečno v novem letu, se slišimo.

73
Sergej S51ZJ in Iztok S53IZ

Simpatično napisano in prikazano!
TNX

Lepo zimsko ... Je tisti objekt ostanek Rapalske ali kakšnih kasnjejših umotvotrov?

Hvala Miloš in hvala Jure.

Iz katerega obdobja je objekt na vrhu, mi kljub »guglanju« ni uspelo z gotovostjo ugotoviti, sem pa izvedel marsikaj o poteku rapalske meje na tem območju.
Ena od spletnih strani:
http://www.parkvojaskezgodovine.si/Utrd ... _zidu.aspx




Iz fotografije, objavljene na zgornji spletni strani je razvidno, da je v tem delu potekala rapalska meja preko vrha Škodovnika S5/BR-006, ki leži nekoliko SV od Dedne gore. Pod oznako vrha Škodovnika je narisan črni kvadrat, ki označuje posamezne utrdbe v prvi obrambni črti (it. Zona di Sicurezza) Alpskega zidu (it. Vallo Alpino). Ta prva cona je potekala tik ob rapalski meji. Če pogledamo zdajšnjo topografsko karto vidimo, da Dedna gora leži nekako na polovici razdalje med Mašunom in Škodovnikom in tisti črni kvadrat verjetno ne more predstavljati objekta na Dedni gori. Ostanki objekta na vrhu tudi ne kažejo, da bi šlo za podzemno utrdbo, kakršne so zgrajene v drugod v tem Alpskem zidu ob rapalski meji.

Sem pa v enem od prebranih tekstov zasledil, da je takoj po določitvi Rapalske meje Italija ob meji gradila utrjene vojašnice italijanske finančne straže in enot GAF (it. Guardia alla Frontiera) še pred začetkom gradnje Alpskega zidu (ki se je uradno začel graditi koncem 20 let oz. januarja 1931). Lahko, da bi šlo za kakšen takšen objekt, ampak to je čisto moje ugibanje. Ko bo priložnost nanesla bom povprašal prijatelja lovca iz tistih krajev, mogoče kaj ve o zgodovini stavbe. Na pomoč kličem tudi Miloša S57D, ki je na teh straneh ob opisih svojih aktivacij že nekajkrat vključil tudi zanimiva branja o rapalski meji.

73, Sergej S51ZJ