S5/BR-025 Mali Ovčnjak
Objavljeno: 16 Jun 2008, 08:00
Mali Ovčnjak S5/BR-025
Fotografije s SOTE:KLIK
Nekaj podatkov o območju je tudi tukaj KLIK
Dostop na sam vrh je zaradi kamnitega terena precej težaven. Predvsem zadnji del vzpona, kjer se novonastala pot vzpenja
direkt proti najvišji točki. Okolica deluje zelo žalostno, kajti pred dvemi leti je na tem mestu 14 dni divjal precej hud požar.
Dreves praktično ni več, le na obrobju opaziš kakšen samoten bor, ostalo se že zarašča z akacijo. In to cela veriga Ovčjaka,
od Šumke na vzhodu pa vse do Trstelja na zahodu.

Vrh SOTE S5/BR-025 je bil nekoč prazgodovinsko gradišče, ali vsaj del njega-stražni stolp. Se pravi, da je vse kamenje na vrh prinešeno,
nekje pred 2 do 4 tisoč leti. Malo zahodno na sosednji vzpetini Sv.Katarina so še lepo vidni ostanki obzidja tamkajšnjega gradišča .
Razgledi so za tako majhno višino fenomenalni. Tudi zahvaljujoč čistemu ozračju po predhodnem dežju.
Cel sever zapolnjuje hribovje Čavna, v ozadju je bela kulisa Julijcev, verigo Trnovskega gozda lepo zaključi Nanos vzhodneje.
Na zahodu stoji malo višji Trstelj, pogled proti jugu pa se umirja na Tržiškem in Tržaškem zalivu, ki se zaključi na jugu s
slovensko Istro in zapolni s Slavnikom in Čičarijo. Če ne bi bilo celih rojev muh, ne bi niti klofal, ampak le opazoval in se pasel na razgledih.

Tokrat se nasprotno od prve SOTE ta dan odločim, da začnem z delom na 40m obsegu. Predvsem zaradi negativne izkušnje z akumulatorjem, ki je
predčasno ošvohel. Edina težava na vrhu je gibanje samo, kajti obstaja velika nevarnost, da na skalah prislužiš zvin noge ali še kaj hujšega.
Po začetnih, umirjenih zvezah se v deseti minuti oddajanja usuje pravi pile-up. Mislim, da je bil posledica objave na SOTA
dxclustru(SOTAwatch). Med odganjanjem muh si vzamem tudi nekaj časa za ročko el. tasterja, naval se počasi umirja, elektronc vsake toliko spusti
rafal pikic, medtem, ko se hočem iznebit nepovabljenih letalcev. Hm, razmišljam, da sem verjetno jaz tisti, ki je tukaj nepovabljen.
V strahu, da bom ostal brez prinešene energije zaključim z delom in zamenjam anteni. S klicanjem na 30m sem verjetno zaradi neugodnega časa v dnevu precej neuspešen,
priključim še del polmeterskega olupljenega koaxa in pokličem na 2m FM. Naredim le eno zvezo, medtem pa XYL po telefonu že sprašuje kdaj pridem
na kosilo, HI. Še na misel mi ne pade.
Ekspedicija se nadaljuje z ogledom sosednjega kuclja, ki je hkrati ista SOTA, saj ima enako višino kot ta kjer sem sedaj, le 200m bolj
proti zahodu je postavljen. Sota dvojček.
Antene so pospravljene, rucak primerno obtežen in še zadnji užitek tega dne se lahko začne. MTB spust z vrha SOTE S5/BR-025 proti dolini, proti domu.
Super MTB spust, kamnito, adrenalinsko, stresajoče. Hočem ŠE!!

Fotografije s SOTE:KLIK
Nekaj podatkov o območju je tudi tukaj KLIK
Dostop na sam vrh je zaradi kamnitega terena precej težaven. Predvsem zadnji del vzpona, kjer se novonastala pot vzpenja
direkt proti najvišji točki. Okolica deluje zelo žalostno, kajti pred dvemi leti je na tem mestu 14 dni divjal precej hud požar.
Dreves praktično ni več, le na obrobju opaziš kakšen samoten bor, ostalo se že zarašča z akacijo. In to cela veriga Ovčjaka,
od Šumke na vzhodu pa vse do Trstelja na zahodu.

Vrh SOTE S5/BR-025 je bil nekoč prazgodovinsko gradišče, ali vsaj del njega-stražni stolp. Se pravi, da je vse kamenje na vrh prinešeno,
nekje pred 2 do 4 tisoč leti. Malo zahodno na sosednji vzpetini Sv.Katarina so še lepo vidni ostanki obzidja tamkajšnjega gradišča .
Razgledi so za tako majhno višino fenomenalni. Tudi zahvaljujoč čistemu ozračju po predhodnem dežju.
Cel sever zapolnjuje hribovje Čavna, v ozadju je bela kulisa Julijcev, verigo Trnovskega gozda lepo zaključi Nanos vzhodneje.
Na zahodu stoji malo višji Trstelj, pogled proti jugu pa se umirja na Tržiškem in Tržaškem zalivu, ki se zaključi na jugu s
slovensko Istro in zapolni s Slavnikom in Čičarijo. Če ne bi bilo celih rojev muh, ne bi niti klofal, ampak le opazoval in se pasel na razgledih.

Tokrat se nasprotno od prve SOTE ta dan odločim, da začnem z delom na 40m obsegu. Predvsem zaradi negativne izkušnje z akumulatorjem, ki je
predčasno ošvohel. Edina težava na vrhu je gibanje samo, kajti obstaja velika nevarnost, da na skalah prislužiš zvin noge ali še kaj hujšega.
Po začetnih, umirjenih zvezah se v deseti minuti oddajanja usuje pravi pile-up. Mislim, da je bil posledica objave na SOTA
dxclustru(SOTAwatch). Med odganjanjem muh si vzamem tudi nekaj časa za ročko el. tasterja, naval se počasi umirja, elektronc vsake toliko spusti
rafal pikic, medtem, ko se hočem iznebit nepovabljenih letalcev. Hm, razmišljam, da sem verjetno jaz tisti, ki je tukaj nepovabljen.
V strahu, da bom ostal brez prinešene energije zaključim z delom in zamenjam anteni. S klicanjem na 30m sem verjetno zaradi neugodnega časa v dnevu precej neuspešen,
priključim še del polmeterskega olupljenega koaxa in pokličem na 2m FM. Naredim le eno zvezo, medtem pa XYL po telefonu že sprašuje kdaj pridem
na kosilo, HI. Še na misel mi ne pade.
Ekspedicija se nadaljuje z ogledom sosednjega kuclja, ki je hkrati ista SOTA, saj ima enako višino kot ta kjer sem sedaj, le 200m bolj
proti zahodu je postavljen. Sota dvojček.
Antene so pospravljene, rucak primerno obtežen in še zadnji užitek tega dne se lahko začne. MTB spust z vrha SOTE S5/BR-025 proti dolini, proti domu.
Super MTB spust, kamnito, adrenalinsko, stresajoče. Hočem ŠE!!
