S5/GS-019 Križarka
Objavljeno: 09 Maj 2009, 08:18
Dopust v Moravskih Toplicah sem hotel kronati z aktivacijo Križarke.
No, saj sem jo, čeprav je že slabo kazalo. Eh, kaj, preprosto, zgodilo se je to, kar lepo opiše naš slovar knjižnega jezika: priti v položaj, v katerem osebek ne ve, kje natančno je in kam mora iti. Malo me tolaži tisti natančo; res sem ves čas skoraj natanko vedel, kje približno sem.
Vse skupaj se je začelo že doma: tik pred odhodom proti vzhodu (vse v stilu – kar lahko narediš danes, odloži na jutri, saj ti morda tega ne bo več potrebno narediti), sem iz geopedije natisnil take karte, da kasneje niti domačini niso vedeli, kaj predstavljajo. Čisto zares!!
Križarka ni hrib, kot smo jih večinoma navajeni v naših koncih. Že Jure je lepo napisal, da se lahko zapelješ mimo. Jaz sem se, večkrat. Pa taka lepa križarka je, dvojna in tam vmes in nekaj malega ven iz ceste je vrh. Posebna SOTA komisija bi morala ugotoviti, kje se točno nahaja vrh in tam zabiti količek. V izogib še kakšni šlamastiki, hi
Pa še nekaj je pripomoglo k mojemu tavanju: prijazen fant na bencinskem servisu v Martjancih mi je lepo opisal pot, omenil je tudi cerkev sv. Ane. (Zdaj sem prepričan, da je gotovo mislil na sv. Antona v Vidoncih). In jaz, da izpadem veliki poznavalec geografije, kasneje sprašujem tudi po sveti Ani. Ta je za popotnike gotovo zanimivejša kot Križarka, zato me ljudje usmerjajo proti njej. V Vidoncih sva s prijazno gospo, ki si je dala opravka z vrtičkom, prav prijetno pokramljala. Le razumela vsa se bolj slabo! Pameten kot sem (že od nekdaj so mi pravili, da sem odprte, kadar zdeham!), sprašujem po Križarki, njihovem najvišjem hribu, dodam tudi sv. Ano. Usmeri me po poti naprej, razumem, da mi pravi nekaj o Križarki; še sedaj slišim besedo levo, razumel sem še desno pa tudi sv. Ano ujel. (zdaj mi je jasno, kaj mi je gospa dopovedovala!)Tam zgoraj pa ni nobenega griča, kar bi ga jaz imel za Križarko. Kar oddahnem si - napovedana ura se je namreč neusmiljeno bližala, ko naletim na par, ki je pripravljal drva. Lepo mi razložita, kam moram, z zemljevidom, ki jima ga kažem pa si ne moreta prav nič pomagati. Ves vesel, da bom končno našel Križarko… sem se znašel v Doliču; dva možakarja, prav veselo sta praznovala 1.maj, sta me napotila nazaj, prisegel bi, da sem dešifriral besede Križarka, pa desno in levo, vmes je bila spet Križarka… da bi vprašal v kakšnem merilu govorimo, mi pa ni padlo na pamet. Rezultat je bil tak, da sem se znašel tam, kjer na zemljevidu piše Vučkin breg. Pri prvih hišah opazim starejši par, ki brklja okoli hiše. Že registrski tablici sta oznanjali, da je s turistom nekaj narobe. Takoj me vprašata, kako mi lahko pomagata, celo v hišo me vabita – očitno je bil moj izgled bolj »švoh«. Pa ni bilo časa. Lepo jim razložim, kaj počnem oz. bi rad počel, kje sem že bil. Gospodar si sposodi ženina očala in na zemljevidu mi pokaže, kje pribljižno smo… takrat začnem sumiti, da križarka pomeni – križišče. Ali se motim? Zdaj mi je moje tavanje postalo razumljivejše. Še moj zemljevid, s katerim bi še Mursko Soboto zgrešil, mi postane jasnejši (seveda pa kraja in ceste kjer sem in po kateri sem vozil na papirju ni). Rešitelj mi razloži, da moram zaviti desno, ko pridem nazaj na asfalt in v prvi križarki levo; desno, po makadamu, pa se res pride k sv. Ani, ki pa nima zveze z mojo Križarko. Vrh pa je nekje na sredini med križiščema in desno (če bi bilo pri nas, bi se reklo – v breg) od ceste.
Kot sem kasneje videl na »ta pravi« karti, sem cilj dobro zadel; anteno bi lahko postavil sicer tudi kar ob cesti, pa ne bi bilo nič narobe. Verjetno pa bi me redki mimovozeči precej čudno gledali, zato sem se raje malo umaknil.
Pri tokratni aktivaciji sem prvič uporabil mali prenosnik in MixW program, za katerega marsikdo pravi, da je dober le za digitalije. Pa je tudi za cw delo čisto spodoben. Makroje si pripraviš tako, da vpisuješ poljubne raporte, delaš lahko le s tipko »enter«, končno, je eden redkih programov, kjer lahko vnašaš klicne znake (morda tudi raport??) kar z ročico. Žal pa mi še ni uspelo obdelati dnevnik, da bi ga direktno »prelil« v Database.
Težko bi ocenil razliko med lokacijami glede propagacije. Vsekakor pa sem Janeza, ki mi navadno grmi, komaj slišal. Tudi o Juretu ni bilo ne duha ne sluha. Posebnega drenja na frekvenci ni bilo, verjetno se je večina pripravljala na bogato aktivnost, ki se je obetala čez vikend. So me pa prav hitro »povozili«. Taka je usoda aktivatorjev – takoj, ko se pojavi v bližini nov »plen«, si nepotreben ali celo moteč. Lop po revežu.
Eno je gotovo, naslednjič se bom pripeljal na GS-019 brez dodatnega spoznavanja zelo zanimivega in lepega Goričkega in njegovih prebivalcev.
In kako se brez zadreg osvoji Križarko? Iz Moravskih Toplic se zapeljemo do Martjancev, takoj za motelom Čarda je precej nerodno križišče, tu zavijemo desno (nimamo prednosti, kar je jasno označeno, vendar še vedno zelo pogosto poči!). Od tu se lepo peljemo do Mačkovcev in pri zadnjih hišah zavijemo levo v strm klanec. V Vidoncih zagledamo levo nad cesto cerkvico sv. Antona, gremo lepo naprej, dokler ne pridemo do križišča:
Naš cilj je kakih 60, 70m naprej in desno v gozd.
Desna, makadamska cesta pa gremo v smeri sv. Ane.
In glej ga šmenta, vest o mojem iskanju Križarke se je hitro razširila; dol v
Dolini so se mi na ves glas smejali, štorklja in oba podstanovalca!
73 es gl Jurij, S57X
No, saj sem jo, čeprav je že slabo kazalo. Eh, kaj, preprosto, zgodilo se je to, kar lepo opiše naš slovar knjižnega jezika: priti v položaj, v katerem osebek ne ve, kje natančno je in kam mora iti. Malo me tolaži tisti natančo; res sem ves čas skoraj natanko vedel, kje približno sem.
Vse skupaj se je začelo že doma: tik pred odhodom proti vzhodu (vse v stilu – kar lahko narediš danes, odloži na jutri, saj ti morda tega ne bo več potrebno narediti), sem iz geopedije natisnil take karte, da kasneje niti domačini niso vedeli, kaj predstavljajo. Čisto zares!!
Križarka ni hrib, kot smo jih večinoma navajeni v naših koncih. Že Jure je lepo napisal, da se lahko zapelješ mimo. Jaz sem se, večkrat. Pa taka lepa križarka je, dvojna in tam vmes in nekaj malega ven iz ceste je vrh. Posebna SOTA komisija bi morala ugotoviti, kje se točno nahaja vrh in tam zabiti količek. V izogib še kakšni šlamastiki, hi
Pa še nekaj je pripomoglo k mojemu tavanju: prijazen fant na bencinskem servisu v Martjancih mi je lepo opisal pot, omenil je tudi cerkev sv. Ane. (Zdaj sem prepričan, da je gotovo mislil na sv. Antona v Vidoncih). In jaz, da izpadem veliki poznavalec geografije, kasneje sprašujem tudi po sveti Ani. Ta je za popotnike gotovo zanimivejša kot Križarka, zato me ljudje usmerjajo proti njej. V Vidoncih sva s prijazno gospo, ki si je dala opravka z vrtičkom, prav prijetno pokramljala. Le razumela vsa se bolj slabo! Pameten kot sem (že od nekdaj so mi pravili, da sem odprte, kadar zdeham!), sprašujem po Križarki, njihovem najvišjem hribu, dodam tudi sv. Ano. Usmeri me po poti naprej, razumem, da mi pravi nekaj o Križarki; še sedaj slišim besedo levo, razumel sem še desno pa tudi sv. Ano ujel. (zdaj mi je jasno, kaj mi je gospa dopovedovala!)Tam zgoraj pa ni nobenega griča, kar bi ga jaz imel za Križarko. Kar oddahnem si - napovedana ura se je namreč neusmiljeno bližala, ko naletim na par, ki je pripravljal drva. Lepo mi razložita, kam moram, z zemljevidom, ki jima ga kažem pa si ne moreta prav nič pomagati. Ves vesel, da bom končno našel Križarko… sem se znašel v Doliču; dva možakarja, prav veselo sta praznovala 1.maj, sta me napotila nazaj, prisegel bi, da sem dešifriral besede Križarka, pa desno in levo, vmes je bila spet Križarka… da bi vprašal v kakšnem merilu govorimo, mi pa ni padlo na pamet. Rezultat je bil tak, da sem se znašel tam, kjer na zemljevidu piše Vučkin breg. Pri prvih hišah opazim starejši par, ki brklja okoli hiše. Že registrski tablici sta oznanjali, da je s turistom nekaj narobe. Takoj me vprašata, kako mi lahko pomagata, celo v hišo me vabita – očitno je bil moj izgled bolj »švoh«. Pa ni bilo časa. Lepo jim razložim, kaj počnem oz. bi rad počel, kje sem že bil. Gospodar si sposodi ženina očala in na zemljevidu mi pokaže, kje pribljižno smo… takrat začnem sumiti, da križarka pomeni – križišče. Ali se motim? Zdaj mi je moje tavanje postalo razumljivejše. Še moj zemljevid, s katerim bi še Mursko Soboto zgrešil, mi postane jasnejši (seveda pa kraja in ceste kjer sem in po kateri sem vozil na papirju ni). Rešitelj mi razloži, da moram zaviti desno, ko pridem nazaj na asfalt in v prvi križarki levo; desno, po makadamu, pa se res pride k sv. Ani, ki pa nima zveze z mojo Križarko. Vrh pa je nekje na sredini med križiščema in desno (če bi bilo pri nas, bi se reklo – v breg) od ceste.
Kot sem kasneje videl na »ta pravi« karti, sem cilj dobro zadel; anteno bi lahko postavil sicer tudi kar ob cesti, pa ne bi bilo nič narobe. Verjetno pa bi me redki mimovozeči precej čudno gledali, zato sem se raje malo umaknil.
Pri tokratni aktivaciji sem prvič uporabil mali prenosnik in MixW program, za katerega marsikdo pravi, da je dober le za digitalije. Pa je tudi za cw delo čisto spodoben. Makroje si pripraviš tako, da vpisuješ poljubne raporte, delaš lahko le s tipko »enter«, končno, je eden redkih programov, kjer lahko vnašaš klicne znake (morda tudi raport??) kar z ročico. Žal pa mi še ni uspelo obdelati dnevnik, da bi ga direktno »prelil« v Database.
Težko bi ocenil razliko med lokacijami glede propagacije. Vsekakor pa sem Janeza, ki mi navadno grmi, komaj slišal. Tudi o Juretu ni bilo ne duha ne sluha. Posebnega drenja na frekvenci ni bilo, verjetno se je večina pripravljala na bogato aktivnost, ki se je obetala čez vikend. So me pa prav hitro »povozili«. Taka je usoda aktivatorjev – takoj, ko se pojavi v bližini nov »plen«, si nepotreben ali celo moteč. Lop po revežu.
Eno je gotovo, naslednjič se bom pripeljal na GS-019 brez dodatnega spoznavanja zelo zanimivega in lepega Goričkega in njegovih prebivalcev.
In kako se brez zadreg osvoji Križarko? Iz Moravskih Toplic se zapeljemo do Martjancev, takoj za motelom Čarda je precej nerodno križišče, tu zavijemo desno (nimamo prednosti, kar je jasno označeno, vendar še vedno zelo pogosto poči!). Od tu se lepo peljemo do Mačkovcev in pri zadnjih hišah zavijemo levo v strm klanec. V Vidoncih zagledamo levo nad cesto cerkvico sv. Antona, gremo lepo naprej, dokler ne pridemo do križišča:
Naš cilj je kakih 60, 70m naprej in desno v gozd.
Desna, makadamska cesta pa gremo v smeri sv. Ane.
In glej ga šmenta, vest o mojem iskanju Križarke se je hitro razširila; dol v
Dolini so se mi na ves glas smejali, štorklja in oba podstanovalca!
73 es gl Jurij, S57X
. 
. Če lahko tempiraš obisk na kako UKV tekmovanje, bo laže. Vrh je v gozdu. Tudi aktivacija z roba ceste (pazi, da te kdo ne odnese s sabo) ne bo veliko pomagala, saj je celotno področje obraščeno.