SOTA S5

Krasen dan za pohajkovanje! Začetni klanec se kot ponavadi vleče, sonce nažiga. Veliko parkirišče malo pod kočo je tokrat začuda prazno. Kratek postanek v koči, debata glede (pre)imenovanja Golakov; nobenega začudenja nisva z bratom povzročila z vso "čudno" kramo, oskrbnici dobro poznata radioamaterje. Pot na Mali Golak je lepa, presenetljivo hitro sva na vrhu. Očitno se najina mišična masa manjša, čeprav tehtnica tega ne pokaže. Razgled piškav, proti jugu se komaj sluti morje, proti Alpam se razgled hitro ustavi. Porezen, Kojca, Blegoš in nekaj bližnjih SOTA vrhov se zgublja v sopari. Končno, tokrat nisva prišla občudovat panoramo.
Po stari navadi se utaboriva v zatišju tik pod vrhom. Burja malo ponagaja; prav mi je, pozabil sem pritrditi koaks ob palico in brez težav mi ga na vrhu odlomi (začasna rešitev s "čokolado", ki pa traja že od začetka...). Ostalo je klasika: veliko starih znancev, res, nekateri dežurajo ob postaji. Očitno jim "zbiranje" vrhov nekaj pomeni, že zaradi njih se splača vzeti v hribe hamovsko (pretežko) opremo in narediti par zvez.
Ob povratku je brata začelo mučiti koleno, stara poškodba se je prebudila. Nedeljski "obisk" Matajurja je tako odpadel. Lovci niso bili prikrajšani, TNX Boris!
Tudi v nedeljo sem bil brez xyl, in kaj je lepšega, kot kratek skok v naravo, seveda s pretežkim nahrbtnikom. Špik, hrib nad Črnim Vrhom, je odličen cilj!

Hvala vsem za zvezo in cu sn, Jurij, s57x