Poti je sicer dovolj, a ko sem se pripravljal sem vedel, da se kaj visoko ne bom mogel pripeljati oz. bo prepovedano.
Poklical sem tudi SOTA prvopristopnika Marka - S57MS, ki mi pove, da je šel dejansko po cesti katera pelje na do koče pod Obirjem in potem od tam
napadel na Menihovec. Ta varianta mi ni ravno dišala, ker moraš plačati cesto za Obir in pa še kar precej se je potrebno spustiti na poti.
Dišalo pa mi ni tudi to, da bi šel iz doline peš zato se odločim in poskusim kar z motorjem po gozdni cesti iz Železne Kaplje, natančneje iz Suhe.
Pripeljem se zelo zelo visoko po gozdni cesti kjer je sicer prepovedano.
Običajno se večinoma držim pravil, toda tokrat sem se res pregrešil in se naredil "balkanca". Vrh je poraščen, dokaj izrazit in nič kaj poseben.
Pripeljem se čisto pod vrh
Na vrhu. Tokrat mi je crknil moj selotejpni vitek Jim. Bo potrebno malo boljše narediti vse skupaj.
Preko vrha so zabiti nekakšni pobarvani količki. Verjetno gre za parcelno mejo.
Na poti zelo lep razgled na Obir in Mali Obir
Spuščam se po drugi poti in sicer mimo zapuščenega rudnika, kjer si vse tudi malo ogledam.
Kmalu pod tem rudnikom so tudi Obirske kapniške jame do katerih pa pripelje že asfaltna cesta. V dolini je zapornica.